ECB logo
Menu

Kaj je inflacija?

Splo?no zvi?anje cen

V tr?nem gospodarstvu se cene izdelkov in storitev lahko vedno spremenijo. Nekatere se zvi?ajo, druge pa zni?ajo. O inflaciji govorimo takrat, ko pride do splo?nega zvi?anja cen izdelkov in storitev, ne le cen posameznih artiklov. Zaradi tega lahko za 1 € kupimo manj – ali povedano druga?e, euro je vreden manj kot prej.

Inflacijska po?ast

Ste videli inflacijsko po?ast?

Oglejte si risanko o cenovni stabilnosti.

Nekatere spremembe cen so pomembnej?e od drugih

Pri izra?unavanju povpre?nega zvi?anja cen imajo cene izdelkov ali storitev, za katere potro?imo ve? (na primer elektri?na energija), ve?jo ute? od cen tistih izdelkov ali storitev, za katere potro?imo manj (na primer sladkor ali po?tne znamke).

Razli?ni ljudje kupujejo razli?ne stvari

Gospodinjstva imajo razli?ne potro?ni?ke navade: nekatera imajo avto in jejo meso, druga pa uporabljajo le javni prevoz ali so vegetarijanci. Povpre?ne potro?ni?ke navade vseh gospodinjstev skupaj dolo?ajo, kak?no ute? imajo posamezni izdelki in storitve pri merjenju inflacije.

Pri tem se upo?tevajo vsi izdelki in storitve, ki jih tro?ijo gospodinjstva, kot so:

  • vsakodnevne dobrine (na primer hrana, ?asopisi in bencin),
  • trajne dobrine (na primer obleke, osebni ra?unalniki in pralni stroji),
  • storitve (na primer frizer, zavarovanje in najem stanovanja).

Cena nakupovalne ko?arice v primerjavi s prej?njim letom

Vsi izdelki in storitve, ki jih gospodinjstva tro?ijo med letom, so zajeti v ?ko?arici?. Vsak izdelek ali storitev v tej ko?arici ima ceno, ki se lahko s?asoma spreminja. Medletna stopnja inflacije je cena skupne ko?arice v dolo?enem mesecu v primerjavi s ceno v istem mesecu pred enim letom.

Primer izra?una inflacije*
Nakupljene koli?ine v baznem letu Cena
(bazno leto)
Cena
(1 leto kasneje)
Cena
(2 leti kasneje)
na enoto skupaj na enoto skupaj na enoto skupaj
150 ?truc kruha 1,50 € 225 € 1,30 € 195 € 1,60 € 240 €
100 skodelic kave 2,40 € 240 € 2,40 € 240 € 2,15 € 215 €
12 stri?enj las 20,00 € 240 € 22,00 € 264 € 23,00 € 276 €
1 zimska jakna 145,00 € 145 € 176,00 € 176 € 160,00 € 160 €
Skupni znesek ko?arice 850 € 875 € 891 €
Indeks cen 100,0 102,9 104,8
Stopnja inflacije 2,9% 1,8%

* Inflacijo cen ?ivljenjskih potreb??in v euroobmo?ju vsak mesec izra?unava Eurostat. Harmonizirani indeks cen ?ivljenjskih potreb??in (HICP) v povpre?ju zajema pribli?no 700 izdelkov in storitev. Ka?e povpre?ne izdatke gospodinjstev v euroobmo?ju za ko?arico dobrin. Celoten nabor izdelkov in storitev v indeksu HICP in trenutna stopnja inflacije.

  1. Naredite seznam vseh izdelkov in storitev v va?i ko?arici ter zabele?ite koli?ino, ki ste jo potro?ili v posameznem letu (to bo va?e ?bazno leto?).V na?em primeru smo vzeli samo kruh, kavo, stri?enje las in zimsko jakno.
  2. Izra?unajte skupni znesek za vsak izdelek ali storitev tako, da pomno?ite nakupljeno koli?ino s ceno:150 ?truc kruha x 1,50 € = 225 € 100 skodelic kave x 2,40 € = 240 € itd.
  3. Se?tejte vse izdatke in dobili boste skupni znesek potro?nje. V na?em baznem letu zna?a 850 €.4. Ponovite 2. in 3. korak za vsako naslednje leto.
  4. Ponovite 2. in 3. korak za vsako naslednje leto.Iz primera lahko vidite, da so se po prvem letu nekatere cene spremenile. Skupni znesek potro?nje se je pove?al na 875 €. Dve leti kasneje zna?a 891 €.
  5. Delite skupni znesek ko?arice v vsakem naslednjem letu z zneskom ko?arice v va?em baznem letu in rezultat pomno?ite s 100.Eno leto kasneje: 875 € ÷ 850 € x 100 = 102,9.
  6. Medletna stopnja inflacije je odstotna sprememba od enega do naslednjega leta.V na?em primeru stopnja inflacije po enem letu zna?a 2,9%. Izra?unana je kot indeks cen v tem letu minus indeks cen v prej?njem letu (102,9 – 100), deljeno z indeksom cen v prej?njem letu (100) krat 100. V naslednjem letu je (104,8 – 102,9) ÷ 102,9 x 100 = 1,8%.

Inflacija v euroobmo?ju

Harmonizirani indeks

V euroobmo?ju se inflacija cen ?ivljenjskih potreb??in meri s ?harmoniziranim indeksom cen ?ivljenjskih potreb??in?, ki se obi?ajno navaja kot kratica ?HICP?. Izraz ?harmoniziran? pomeni, da vse dr?ave v Evropski uniji uporabljajo enako metodologijo. S tem je mogo?e podatke za eno dr?avo primerjati s podatki za druge dr?ave.

    Inflacija, stabilnost cen in ECB

    Glavna naloga ECB je vzdr?evati stabilnost cen. Ta je opredeljena kot medletna inflacija, merjena z indeksom HICP, ki je srednjero?no pod 2%, vendar blizu te meje. Zakaj je ohranjanje stabilnosti cen tako pomembno?

    Primerljiv med dr?avami

    Preden je euro postal na?a skupna valuta, je vsaka dr?ava merila inflacijo s svojo nacionalno metodologijo in postopki. Zaradi uvedbe eura je bilo treba poiskati na?in, kako meriti inflacijo v celotnem euroobmo?ju brez vrzeli ali prekrivanja in tako, da so rezultati primerljivi med dr?avami. Ravno to omogo?a indeks HICP, ki temelji na sklopu pravno zavezujo?ih standardov.

      Ute?i izdelkov in storitev v indeksu HICP

      Vpliv ene cenovne spremembe na indeks HICP je odvisen od tega, koliko gospodinjstva v povpre?ju potro?ijo za ta izdelek ali storitev.
      Primer kava: kava (skupaj s ?ajem in kakavom) ima ute? v vi?ini 0,4%. Zaradi tega sprememba v ceni kave ne bo imela velikega vpliva na skupni indeks HICP.
      Primer bencin: bencin (skupaj z drugimi gorivi in mazivi) ima ute? v vi?ini 4,6%, kar pomeni, da bo imela enaka odstotna sprememba cene kot pri kavi pribli?no desetkrat ve?ji vpliv na indeks HICP.

      Ute?i glavnih skupin v indeksu HICP

      Kako se izra?unava indeks HICP?

      1. Zbiranje cen – spremljevalci cen vsak mesec zberejo pribli?no 1,8 milijona cen v ve? kot 200.000 trgovinah. To poteka v skoraj 1.600 mestih povsod v euroobmo?ju. V vsaki dr?avi se zberejo cene v povpre?ju za pribli?no 700 reprezentativnih izdelkov in storitev. Natan?no ?tevilo artiklov v vzorcu se od dr?ave do dr?ave razlikuje. Za vsak izdelek ali storitev se zberejo cene na razli?nih prodajnih mestih in v razli?nih regijah. Primer: v cenah knjig so upo?tevane razli?ne vrste knjig (leposlovje, stvarna literatura, priro?niki itd.), ki se prodajajo v knjigarnah, nakupovalnih centrih in na internetu. Ve?
      2. Dolo?anje ute?i posameznih skupin – skupine izdelkov in storitev so tehtane glede na njihov pomen v povpre?nem prora?unu gospodinjstva. Da bi zagotovili, da indeks ?e naprej ustrezno odra?a spremembe v vzorcu tro?enja, se ute?i redno prilagajajo. Izra?unane so na podlagi rezultatov anket, kjer gospodinjstva odgovarjajo, za kaj tro?ijo svoj denar. Ute?i so nacionalna povpre?ja, ki ka?ejo izdatke vseh vrst potro?nikov (bogatih in revnih, mladih in starih itd.). Ve?
      3. Dolo?anje ute?i posameznih dr?av – dr?ave so tehtane glede na njihov dele? v skupnih izdatkih za potro?njo v euroobmo?ju. Ve?

      Kdo izra?unava indeks HICP?

      V dr?avah: vsaka dr?ava euroobmo?ja ima nacionalni statisti?ni urad. Ta urad izra?unava indeks HICP za svojo dr?avo.

      V euroobmo?ju: vsak nacionalni statisti?ni urad po?lje podatke Eurostatu – Statisti?nemu uradu Evropskih skupnosti. Eurostat nato izra?una indeks HICP za euroobmo?je kot celoto. Eurostat zagotavlja tudi kakovost nacionalnih podatkov tako, da spremlja skladnost s pravno zavezujo?imi standardi. Ve? podrobnosti je na voljo na spletni strani Eurostata o indeksu HICP.

      Podatki o inflaciji

      Inflacija cen ?ivljenjskih potreb??in v euroobmo?ju od leta 1961

      V 1970-ih in 1980-ih letih je bila inflacija v ?tevilnih evropskih dr?avah visoka. Od sredine 1990-ih let pa so bile stopnje inflacije precej ni?je, ker so se dr?ave pripravljale na uvedbo eura, in zaradi denarne politike ECB.

      Graf, ki prikazuje inflacijo cen ?ivljenjskih potreb??in od leta 1961.

      Kaj poganja trenutno stopnjo inflacije?

      Izdelki ali storitve, katerih cene se zvi?ajo najbolj, nimajo vedno najve?jega vpliva na indeks. Stopnja inflacije je odvisna tudi od dele?a, ki ga ima posamezni izdelek ali storitev v povpre?nih izdatkih gospodinjstev za potro?njo, tj. od njihove ?ute?i?.

      Graf, ki prikazuje spremembe cen skupaj z ute?jo posameznih skupin v indeksu HICP.

      Oglejte si najnovej?e podatke s pomo?jo interaktivnih grafov o inflaciji

      Preverite najnovej?e podatke in podatke za predhodna obdobja, ki segajo do leta 1996. Oglejte si posamezne dr?ave in posamezne skupine izdelkov in storitev. Ko izberete obdobje na ?asovni lestvici, se prika?e animirano gibanje inflacije v izbranem obdobju od enega do naslednjega meseca.

      Sli?ica animacije flash.

      Tabele s podatki po dr?avah ter skupinah izdelkov in storitev

      Sli?ica tabel HTML.

      Zaznana inflacija

      Ankete o mnenju potro?nikov pogostokrat ka?ejo, da se ljudem zdi inflacija vi?ja, kot jo prikazujejo dejanski cenovni indeksi. Kaj dolo?a zaznavanje inflacije med posamezniki? V ?tevilnih znanstvenih ?tudijah je bilo ugotovljeno naslednje.

      ?emljice in ?tru?ke.

      • Zvi?anje cen pritegne ve? pozornosti kot stabilne ali padajo?e cene – ljudje si podra?itve zapomnijo dalj ?asa. Nespremenjene ali padajo?e cene ponavadi opazimo manj, ?eprav se tudi te cene upo?tevajo pri izra?unu povpre?ne stopnje inflacije.
      • Pogosti nakupi iz denarnice so bolj opazni – v zadnjih letih so se nekatere cene izdelkov in storitev, ki jih kupujemo pogostokrat, nadpovpre?no zvi?ale. To so na primer bencin, kruh in vozovnice za avtobus. Pri razmi?ljanju o inflaciji pogostokrat preve? pozornosti namenjamo spremembam cen teh izdelkov ali storitev, kar pomeni, da dejansko stopnjo inflacije precenjujemo.
      • Redkej?i nakupi in direktne obremenitve so manj opazni – gospodinjstva porabijo znaten dele? svojega prora?una za izdelke ali storitve, ki jih kupujejo manj pogosto. To so na primer avtomobili in po?itnice. Poleg tega nekatere stvari pogostokrat pla?ujemo samodejno prek banke (z direktno obremenitvijo ali trajnim nalogom), kot so najemnina ali ra?uni za telefon. Ko razmi?ljamo o inflaciji, te izdatke in njihove cenovne spremembe ponavadi opazimo manj.

        Inflacija je povpre?je ?irokega nabora cenovnih sprememb

        Graf, ki prikazuje spremembe cen skupaj z ute?jo posameznih skupin v indeksu HICP.

        • ?Osebna? inflacija – harmonizirani indeks cen ?ivljenjskih potreb??in (HICP) temelji na povpre?ni ko?arici izdelkov in storitev. Povpre?na ko?arica pa predstavlja vsa gospodinjstva. Tega se bolj zavedajo gospodinjstva, ki do?ivljajo nadpovpre?no inflacijo, kot pa tista, ki u?ivajo podpovpre?no inflacijo.

          Primer: ?e se cene bencina pove?ajo precej bolj kot druge cene, lahko posamezniki, ki pogostokrat uporabljajo avto, zaznajo inflacijo, ki je ve?ja od indeksa HICP, ker so njihovi osebni izdatki za bencin vi?ji od povpre?ja. Nasprotno bodo posamezniki, ki le redko ali sploh ne uporabljajo avta, do?ivljali ni?jo ?osebno? inflacijo.

        • Stopnje inflacije so letne, na? spomin pa sega dlje – indeks HICP se obi?ajno objavlja kot medletna stopnja rasti. To pomeni, da se splo?na raven cen v dolo?enem obdobju – na primer v januarju 2009 – primerja z ravnijo v istem obdobju pred enim letom – torej v januarju 2008. Pri zaznavanju inflacije pa se lahko posamezniki spomnijo cen izpred ve? let. V dalj?em ?asovnem obdobju se cene ponavadi znatno pove?ajo, tudi ?e je medletna stopnja inflacije nizka. ?e na primer medletna stopnja spremembe v indeksu HICP zna?a 2%, se bo ?ez 10 let splo?na raven cen povi?ala za ve? kot 20%.

          Stari Fiat 500. Novi Fiat 500.

          • Spremembe cen in spremembe kakovosti – spremembe na listku s ceno pogostokrat dojemamo kot inflacijo, vendar se v?asih hkrati spremeni tudi kakovost izdelka. V indeksu HICP se to upo?teva tako, da se od?tejejo spremembe, ki so posledica bolj?e kakovosti.

            Primer: cene avtomobilov so se zvi?ale, vendar novi modeli kot osnovno opremo pogostokrat vklju?ujejo to, kar se je prej prodajalo kot dodatna oprema (na primer vgrajen navigacijski sistem, klimo ali zra?ne blazine). V tak?nih primerih je zvi?anje cen deloma posledica bolj?e kakovosti in ne zgolj inflacije. ?e so na primer cene avtomobilov v povpre?ju porasle za 5%, izbolj?ana kakovost pa je predstavljala 1% tega povi?anja, potem bo indeks HICP prikazoval 4% rast cene tega izdelka.

          北京pk赛车10官网 河南481投注对照表 正邦科技股票行情* 捕鱼王ll官网 湖南麻将规则玩法 青海快3走势图今天 极速秒秒彩 3d历史今天开奖号 河南麻将下载 广东十一选五下期* 东北麻将怎么算听 安徽十一选五时时彩 兴动哈尔滨麻将官3011 高频彩山西11选5 能玩填大坑的棋牌游戏 湖北快3官方走势图今天 广西快乐十分和值推荐号码