Kaj je posojilodajalec v skrajni sili?

26. avgust 2019

Kaj je posojilodajalec v skrajni sili?

Posojilodajalec v skrajni sili je tisti, na kogar se obrnemo, kadar nujno potrebujemo finan?na sredstva, potem ko smo ?e iz?rpali vse druge mo?nosti. Banke se na posojilodajalca v skrajni sili obi?ajno obrnejo, kadar ne morejo dobiti financiranja, ki ga potrebujejo za vsakodnevno poslovanje. To se lahko zgodi v obdobjih pretresov na finan?nih trgih, ko banke niso ve? pripravljene posojati druga drugi in veliko ljudi nenadoma ?eli s svojih ban?nih ra?unov dvigniti denar.

V takšnih situacijah centralne banke delujejo kot posojilodajalec v skrajni sili. Centralne banke imajo to vlogo obi?ajno zato, ker je predvsem njihova odgovornost zagotoviti, da finan?ni trgi delujejo nemoteno in je finan?ni sistem stabilen. Tako pomagajo zaš?ititi ljudi in podjetja pred nevše?nostmi, ki lahko nastanejo, kadar so banke v te?avah.

Kdo je v euroobmo?ju posojilodajalec v skrajni sili?

Vlogo posojilodajalca v skrajni sili si delijo ECB in 19 nacionalnih centralnih bank.

Kakšna je vloga nacionalnih centralnih bank?

Nacionalne centralne banke v euroobmo?ju nudijo zadnjo varnostno mre?o bankam, ki potrebnega financiranja ne morejo dobiti drugje. Ta varnostna mre?a se imenuje izredna likvidnostna pomo?. V euroobmo?ju posojila v okviru izredne likvidnostne pomo?i daje nacionalna centralna banka dr?ave, v kateri ima banka v te?avah sede?. Ta nacionalna centralna banka nosi tudi vse stroške in tveganja, ki bi lahko nastali.

Kakšna je vloga ECB?

Nacionalne centralne banke so odgovorne za zagotavljanje izredne likvidnostne pomo?i, njihove dejavnosti v vlogi posojilodajalca v skrajni sili pa preverja in spremlja ECB. Svet ECB lahko izredno pomo? omeji ali ji nasprotuje, ?e se s tem strinjata dve tretjini njegovih ?lanov. Vendar pomo?i lahko nasprotujejo le, ?e menijo, da bi izredna likvidnostna pomo? posegla v denarno politiko ter v cilje in naloge Eurosistema.

Ali to pomeni, da bodo banke v finan?nih te?avah vedno rešene, ne glede na vse?

Ne, to ne gre tako. Nobenega zagotovila ni, da bo banka od nacionalne centralne banke prejela izredno likvidnostno pomo?. Obstajajo namre? stroga pravila in pogoji, ki morajo biti izpolnjeni.

Izredna likvidnostna pomo? ni namenjena vsem

Izredna likvidnostna pomo? je namenjena samo bankam, ki so solventne

Banke so upravi?ene do izredne likvidnostne pomo?i, ?e so nelikvidne, vendar pa morajo biti solventne. Nelikvidnost pomeni, da banke trenutno te?ko vrnejo vloge vsem njihovim imetnikom. Solventnost pa pomeni, da so to zmo?ne narediti dolgoro?no. Banka lahko postane nelikvidna, pri ?emer pa ostane solventna, ker so njena finan?na sredstva vezana v dolgoro?nejših posojilih, ki jih je dala svojim komitentom.

Izredna likvidnostna pomo? je samo za?asna

Izredna likvidnostna pomo? je samo za?asna

Kot je razvidno iz imena, je izredna likvidnostna pomo? namenjena za izredne primere in bo odobrena samo v nepredvidenih okoliš?inah. Ko se stanje normalizira, se izredna likvidnostna pomo? kon?a in posojila je treba odpla?ati.

Izredna likvidnostna pomo? ima svojo ceno

Izredna likvidnostna pomo? ima svojo ceno

Nacionalne centralne banke za posojila v okviru izredne likvidnostne pomo?i kot zavarovanje sprejemajo finan?no premo?enje ni?je kakovosti kot pri financiranju v normalnih razmerah. Ker se zaradi tega njihova tveganja pove?ajo, centralne banke uporabijo odbitek od vrednosti zastavljenega zavarovanja in bankam zara?unajo višjo obrestno mero.

Centralne banke se zavedajo, da bi banke lahko zamikalo, da prevzamejo ve? tveganj ali ve?ja tveganja, ?e z gotovostjo vedo, da jih bo nekdo rešil, ?e ne bodo mogle odpla?ati dolga. To se imenuje moralni hazard. ?e se pravila, opisana zgoraj, dosledno izvajajo, prispevajo k prepre?evanju moralnega hazarda.

Zakaj je tako pomembno, da imajo banke posojilodajalca v skrajni sili?

?e banka, ki je sicer solventna, kratkoro?no ne more izpolniti zahtev svojih komitentov in upnikov, se komitenti lahko ustrašijo, da njihov denar ni ve? na varnem, kar lahko privede do mno?i?nega dvigovanja vlog. Zaradi tega gre banka lahko v ste?aj. Posledice tega pa so lahko daljnose?ne.

  • Ljudje lahko izgubijo slu?bo. Ko gre banka v ste?aj, posojanje podjetjem nenadoma ni ve? na voljo. To pomeni, da podjetja na primer ne morejo izpla?ati pla? ali kupiti surovin in imajo lahko te?ave pri nadaljnjem poslovanju.
  • Negativne posledice se lahko razširijo. Ker so banke med sabo povezane, se problemi ene banke lahko razširijo na druge. Zelo kmalu ne bi trpeli le komitenti prizadete banke, ampak tudi komitenti številnih drugih bank. Posledice za podjetja, delovna mesta in var?evalce bi se lahko zaostrile in bi s?asoma vplivale na celotno gospodarstvo. ?e do tega pride, so zelo pogosto davkopla?evalci tisti, ki na koncu pokrijejo primanjkljaj.

Skratka, kadar centralna banka deluje kot posojilodajalec v skrajni sili, lahko prepre?i veliko te?av za prebivalce in podjetja.

?akaj! Kaj pa ?e je v finan?nih te?avah dr?ava in ne banka? Ali centralne banke tudi njim zagotavljajo izredno financiranje?

Ne, tega ne delajo, v euroobmo?ju je to tudi nezakonito. ?e bi dr?ava od centralne banke zahtevala finan?na sredstva, bi to ogrozilo sposobnost centralne banke, da ohranja cenovno stabilnost, in spodkopalo njeno neodvisnost. Zato Pogodba o delovanju Evropske unije prepoveduje ECB in nacionalnim centralnim bankam, da financirajo dr?ave.

北京pk赛车10官网