ECB logo
Menu

1 Poslovno poro?ilo

1.1 Namen poslovnega poro?ila ECB

Poslovno poro?ilo[1] je sestavni del zaklju?nega ra?una ECB, njegov namen pa je bralcem ponuditi kontekstualne informacije v zvezi z ra?unovodskimi izkazi.[2] Ker ECB svoje dejavnosti in operacije izvaja v podporo ciljem svojih politik, je treba finan?ni polo?aj in poslovni izid ECB obravnavati v povezavi z ukrepi teh politik.

Poslovno poro?ilo zato predstavlja glavne dejavnosti in operacije ECB ter njihov vpliv na ra?unovodske izkaze. Poleg tega analizira glavna gibanja v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida med letom ter vklju?uje informacije o finan?nih virih ECB. Opisuje tudi tveganja, pomembna za delovanje ECB, pri ?emer zagotavlja informacije o finan?nih in operativnih tveganjih, ki jim je izpostavljena ECB, ter predstavlja politike upravljanja tveganj, ki se uporabljajo za njihovo zmanj?evanje.


1.2 Dejavnosti

ECB je del Eurosistema, katerega poglavitni cilj je ohranjati stabilnost cen. Med glavnimi nalogami ECB, kot so opredeljene v Statutu ESCB,[3] so izvajanje denarne politike v euroobmo?ju, opravljanje deviznih poslov, upravljanje uradnih deviznih rezerv dr?av v euroobmo?ju in podpiranje nemotenega delovanja pla?ilnih sistemov.

ECB je pristojna tudi za u?inkovito in skladno delovanje enotnega mehanizma nadzora (EMN), s ?imer ?eli zagotoviti strogo in u?inkovito opravljanje ban?nega nadzora ter tako prispevati k varnosti in trdnosti ban?nega sistema ter k stabilnosti finan?nega sistema.

Eurosistemove operacije denarne politike se evidentirajo v ra?unovodskih izkazih ECB in nacionalnih centralnih bank v euroobmo?ju, kar odra?a na?elo decentraliziranega izvajanja denarne politike v Eurosistemu. V tabeli 1 je pregled glavnih operacij in funkcij, ki jih ECB izvaja pri izpolnjevanju svojega mandata, skupaj z njihovim vplivom na ra?unovodske izkaze ECB.

Tabela 1

Glavne dejavnosti ECB in njihov vpliv na ra?unovodske izkaze

1) Dodatne informacije o posojanju vrednostnih papirjev so na spletnem mestu ECB.
2) Dodatne informacije o sistemu TARGET2 so na spletnem mestu ECB.


1.3 Finan?na gibanja

1.3.1 Bilanca stanja

Bilanca stanja ECB se je v obdobju 2015–2018 precej pove?ala, in sicer zaradi nakupa vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev.[4]

Leta 2019 se je bilan?na vsota ECB pove?ala za 10,0 milijarde EUR na 457,1 milijarde EUR. Pove?anje je bilo predvsem posledica (i) zvi?anja tr?ne vrednosti deviznih rezerv ECB zaradi povi?anja cene zlata ter apreciacije ameri?kega dolarja in japonskega jena v razmerju do eura tekom leta ter (ii) zvi?anja vrednosti eurobankovcev v obtoku.[5]

Graf 1

Glavne komponente bilance stanja ECB

(v milijardah EUR)

Vir: ECB.

Vrednostni papirji v eurih v imetju za namene denarne politike so ob koncu leta 2019 predstavljali 55% bilan?ne vsote ECB. V tej bilan?ni postavki ima ECB evidentirane vrednostne papirje, kupljene v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, treh programov nakupa kritih obveznic, programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev in programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja. Med letom 2019 je ECB v celoti ponovno investirala glavnico zapadlih vrednostnih papirjev v portfeljih programa nakupa vrednostnih papirjev. Poleg tega je ECB 1. novembra 2019 ponovno za?ela izvajati neto nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev na podlagi sklepa Sveta ECB z dne 12. septembra 2019 o skupnih mese?nih nakupih s strani Eurosistema[6] v skladu z vnaprej dolo?enimi kriteriji primernosti.

Ob koncu leta 2019 se je portfelj vrednostnih papirjev v imetju ECB za namene denarne politike zmanj?al za 1,3 milijarde EUR na 250,4 milijarde EUR (glej graf 2), in sicer predvsem zaradi unov?enja vrednostnih papirjev v programu v zvezi s trgi vrednostnih papirjev ter v prvem in drugem programu nakupa kritih obveznic. Skupno zmanj?anje teh imetij je zna?alo 2,2 milijarde EUR. Portfelj v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja se je zmanj?al za 0,1 milijarde EUR predvsem zaradi neto vpliva amortizacije premij in diskontov[7] na vrednostne papirje v tem portfelju, kar je ve? kot odtehtalo neto nakupe, izvedene v zadnjih dveh mesecih leta 2019.

Graf 2

Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike

(v milijardah EUR)

Vir: ECB.

Leta 2019 se je skupna eurska protivrednost deviznih rezerv ECB, ki obsegajo zlato, posebne pravice ?rpanja, ameri?ke dolarje, japonske jene in kitajske renminbije, pove?ala za 6,2 milijarde EUR na 75,8 milijarde EUR.

Eurska protivrednost zlata in terjatev v zlatu v imetju ECB se je leta 2019 pove?ala za 3,8 milijarde EUR na 22,0 milijarde EUR (glej graf 3), in sicer zaradi zvi?anja tr?ne cene zlata, izra?ene v eurih, medtem ko je velikost teh imetij v un?ah ostala nespremenjena. To pove?anje je privedlo tudi do vi?je vrednosti ra?unov prevrednotenja, ki se je zvi?ala za enak znesek (glej razdelek 1.3.2 ?Finan?ni viri?).

Graf 3

Imetja zlata in cena zlata

(lestvica na levi strani: milijarde EUR; lestvica na desni strani: EUR za un?o zlata)

Vir: ECB.
Opomba: ?Ra?un prevrednotenja zlata? ne vklju?uje prispevkov centralnih bank dr?av ?lanic, ki so se euroobmo?ju pridru?ile po 1. januarju 1999, k akumuliranemu ra?unu prevrednotenja zlata na dan pred njihovim vstopom v Eurosistem.

Neto devizna imetja ECB[8] v ameri?kih dolarjih, japonskih jenih in kitajskih renminbijih, izra?ena v eurih, so se pove?ala za 2,4 milijarde EUR na 53,1 milijarde EUR (glej graf 4), in sicer zaradi ponovnega investiranja prihodkov, prejetih od teh imetij med letom, ter zaradi depreciacije eura do ameri?kega dolarja in japonskega jena. Depreciacija eura se ka?e tudi v vi?jem stanju na ra?unih prevrednotenja (glej razdelek 1.3.2 ?Finan?ni viri?).

Graf 4

Imetja v tuji valuti

(v milijardah EUR)

Vir: ECB.

Ameri?ki dolar je bil ?e naprej glavna komponenta deviznih rezerv ECB, saj je ob koncu leta 2019 predstavljal pribli?no 77% njenih skupnih deviznih imetij.

ECB upravlja nalo?be deviznih rezerv s tristopenjskim procesom. Prvi?, upravljavci tveganj v ECB oblikujejo strate?ki referen?ni portfelj, ki ga odobri Svet ECB. Drugi?, upravljavci portfeljev v ECB oblikujejo takti?ni referen?ni portfelj, ki ga odobri Izvr?ilni odbor. Tretji?, nacionalne centralne banke decentralizirano izvajajo dnevne nalo?bene operacije.

Devizne rezerve ECB se investirajo predvsem v vrednostne papirje in vloge denarnega trga ali pa se dr?ijo na teko?ih ra?unih (glej graf 5). Vrednostni papirji v tem portfelju se vrednotijo po tr?nih cenah ob koncu leta.

Graf 5

Struktura deviznih nalo?b

(v milijardah EUR)

Vir: ECB.

Namen deviznih rezerv ECB je financirati morebitne posege na deviznem trgu. Zaradi tega se devizne rezerve ECB upravljajo v skladu s tremi cilji: (po pomembnosti) likvidnost, varnost in donosnost. Ta portfelj zato obsega predvsem vrednostne papirje s kratko zapadlostjo (glej graf 6).

Graf 6

Struktura ro?nosti vrednostnih papirjev v tuji valuti

Vir: ECB.

Leta 2019 je ostala vrednost portfelja lastnih sredstev prakti?no nespremenjena (glej graf 7). V tem portfelju so predvsem vrednostni papirji v eurih, ki se vrednotijo po tr?nih cenah ob koncu leta.

Graf 7

Portfelj lastnih sredstev

(v milijardah EUR)

Vir: ECB.

Portfelj lastnih sredstev ECB je protipostavka vpla?anemu kapitalu, rezervaciji za finan?na tveganja in splo?nemu rezervnemu skladu. Namen tega portfelja je ustvarjati prihodke, s katerimi se krijejo tisti stro?ki poslovanja ECB, ki niso povezani z izvajanjem nadzorni?kih nalog.[9] Ob tem je cilj upravljanja portfelja lastnih sredstev maksimirati donos ob upo?tevanju ve? limitov tveganja. Zaradi tega je struktura zapadlosti v primerjavi s portfeljem deviznih rezerv bolj razpr?ena (glej graf 8).

Graf 8

Struktura zapadlosti vrednostnih papirjev v portfelju lastnih sredstev

Vir: ECB.

1.3.2 Finan?ni viri

Finan?ni viri ECB obsegajo kapital, splo?no rezervacijo za tveganja, ra?une prevrednotenja in dobi?ek teko?ega leta. Ti viri se (i) nalagajo v finan?no premo?enje, ki ustvarja prihodke, oziroma se (ii) uporabljajo za neposredno izravnavo izgub, ki so posledica uresni?enih finan?nih tveganj. Finan?ni viri ECB so 31. decembra 2019 skupaj zna?ali 47,7 milijarde EUR (glej graf 9). Ta znesek je bil za 5,7 milijarde EUR vi?ji kot leta 2018 predvsem zaradi zvi?anja vrednosti ra?unov prevrednotenja po depreciaciji eura.

Graf 9

Finan?ni viri ECB

(v milijardah EUR)

Vir: ECB.
Opomba: ?Ra?uni prevrednotenja? vklju?ujejo skupne prihodke iz prevrednotenja zlata, tujih valut in vrednostnih papirjev, izklju?en pa je ra?un prevrednotenja za pozaposlitvene zaslu?ke.

Nerealizirani dobi?ek iz naslova zlata, tujih valut in vrednostnih papirjev, ki se cenovno prevrednotijo, se v izkazu poslovnega izida ne prizna kot prihodek, temve? se evidentira neposredno na ra?unih prevrednotenja, ki so v bilanci stanja ECB prikazani na strani obveznosti. Stanja na teh ra?unih je mogo?e uporabiti za nevtraliziranje u?inka prihodnjih neugodnih gibanj cen oziroma te?ajev, zato krepijo odpornost ECB proti osnovnim tveganjem. Leta 2019 se je vrednost ra?unov prevrednotenja za zlato, tuje valute in vrednostne papirje[10] pove?ala za 5,1 milijarde EUR na 30,2 milijarde EUR, in sicer predvsem zaradi zvi?anja cene zlata ter depreciacije eura do ameri?kega dolarja in japonskega jena (glej graf 10).

Graf 10

Glavni devizni te?aji in cena zlata v obdobju 2015–2019

(odstotna sprememba glede na leto 2015; podatki ob koncu leta)

Vir: ECB.

Dobi?ek, ki v danem poslovnem letu izhaja iz sredstev in obveznosti ECB, je mogo?e uporabiti za nevtraliziranje morebitnih izgub, ki bi nastale v istem letu. Leta 2019 je dobi?ek ECB zna?al 2,4 milijarde EUR, kar je 0,8 milijarde EUR ve? kot leta 2018.

Zaradi izpostavljenosti finan?nim tveganjem (glej razdelek 1.4.1 ?Finan?na tveganja?) ECB vzdr?uje rezervacijo za finan?na tveganja. Obseg te rezervacije se oceni letno glede na vrsto dejavnikov, med katerimi so raven imetij tveganih finan?nih sredstev, pri?akovani poslovni izid za prihodnje leto in ocena tveganja. Rezervacija za tveganja skupaj z zneskom v splo?nem rezervnem skladu ECB ne sme prese?i vrednosti kapitala ECB, ki so ga vpla?ale nacionalne centralne banke euroobmo?ja. Po petletni prilagoditvi klju?a za vpis kapitala ECB 1. januarja 2019 in posledi?nem zmanj?anju ute?i nacionalnih centralnih bank euroobmo?ja v vpisanem kapitalu ECB ter ob upo?tevanju rezultatov ocene izpostavljenosti ECB finan?nim tveganjem je Svet ECB sklenil sprostiti 84 milijonov EUR iz rezervacije ECB za finan?na tveganja, da bi upo?teval najvi?jo dovoljeno raven (7,5 milijarde EUR), ki je enaka vrednosti kapitala, ki so ga vpla?ale nacionalne centralne banke euroobmo?ja.

Kapital ECB, ki so ga vpla?ale centralne banke v euroobmo?ju in zunaj euroobmo?ja, je 31. decembra 2019 zna?al 7,7 milijarde EUR, kar je 81 milijonov EUR manj kot ob koncu leta 2018. Zmanj?anje je bilo posledica petletne prilagoditve kapitalskega klju?a ECB, ki je za?ela veljati 1. januarja 2019, kar je privedlo do manj?ih ute?i nacionalnih centralnih bank v euroobmo?ju (te v celoti vpla?ajo svoj vpis v kapitalu).

Leta 2020 se bodo dele?i nacionalnih centralnih bank v kapitalu ECB spremenili zaradi izstopa Zdru?enega kraljestva iz Evropske unije in posledi?nega umika centralne banke Bank of England iz Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Vpisani kapital ECB bo ostal nespremenjen, saj bo dele? Bank of England v vpisanem kapitalu ECB prerazporejen med nacionalne centralne banke v euroobmo?ju in zunaj euroobmo?ja. Leta 2020 bo ostal nespremenjen tudi vpla?ani kapital ECB, saj bodo preostale nacionalne centralne banke pokrile dele?, ki ga je imela Bank of England v vpla?anem kapitalu.

1.3.3 Izkaz poslovnega izida

Letni dobi?ek ECB se je v obdobju 2015–2019 postopoma pove?eval, in sicer s pribli?no 1,1 milijarde EUR na okrog 2,4 milijarde EUR (glej graf 11), predvsem zaradi vi?jih obrestnih prihodkov od deviznih rezerv in od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike, kar je ve? kot odtehtalo ni?je obrestne prihodke od bankovcev v obtoku[11] in od portfelja lastnih sredstev.

Leta 2019 je dobi?ek ECB zna?al 2.366 milijonov EUR (2018: 1.575 milijonov EUR). Pove?anje za 790 milijonov EUR v primerjavi z letom 2018 je bilo posledica zvi?anja neto obrestnih prihodkov in bolj?ih rezultatov iz naslova finan?nih operacij.

Graf 11

Glavne komponente izkaza poslovnega izida ECB

(v milijonih EUR)

Vir: ECB.
Opomba: ?Drugi prihodki in odhodki? obsegajo ?Neto prihodke/odhodke iz provizij?, ?Prihodke iz delnic in udele?b v drugih dru?bah?, ?Druge prihodke? in ?Druge stro?ke?.

Neto obrestni prihodki ECB so se pove?ali za 410 milijonov EUR na 2.686 milijonov EUR (glej graf 12), in sicer predvsem zaradi vi?jih obrestnih prihodkov tako od deviznih rezerv kot tudi od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike.

Graf 12

Neto obrestni prihodki

(v milijonih EUR)

Vir: ECB.

Neto obrestni prihodki od deviznih rezerv so se pove?ali za 190 milijonov EUR na 1.052 milijonov EUR predvsem zaradi vi?jih obrestnih prihodkov od vrednostnih papirjev v ameri?kih dolarjih.

Zaradi trenda zvi?evanja donosnosti dolarskih vrednostnih papirjev tekom ve?ine leta 2018 (glej graf 13), zlasti tistih s kratko zapadlostjo, je ECB kupovala vrednostne papirje z vi?jo donosnostjo, zato se je povpre?na donosnost dolarskega portfelja v primerjavi s prej?njim letom zvi?ala. To je med letom 2019 pozitivno vplivalo na obrestne prihodke od tega portfelja.

Graf 13

Donosnost 2-letnih dr?avnih obveznic v ZDA, na Japonskem in Kitajskem

(v odstotkih na leto; podatki ob koncu meseca)

Vir: ECB.

Neto obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike so leta 2019 zna?ali 1.447 milijonov EUR, kar je 212 milijonov EUR ve? kot leta 2018 (glej graf 14). Neto obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v programu nakupa vrednostnih papirjev so se pove?ali za 316 milijonov EUR na 1.136 milijonov EUR. Pove?anje je izhajalo predvsem iz portfelja vrednostnih papirjev javnega sektorja, in sicer zaradi ve?jih povpre?nih imetij in vi?je povpre?ne donosnosti tega portfelja v letu 2019 v primerjavi z letom 2018. Povpre?na donosnost tega portfelja se je namre? v zadnjih dveh letih zvi?ala (i) zaradi bolj donosnih vrednostnih papirjev, kupljenih tekom leta 2018, v primerjavi s preteklo povpre?no donosnostjo portfelja ter (ii) zaradi ponovnega investiranja glavnice v letu 2019 v instrumente, ki imajo vi?jo donosnost kot unov?eni vrednostni papirji. Obenem je donosnost dr?avnih obveznic euroobmo?ja v letu 2019 v povpre?ju ostala nizka (glej graf 15). Pove?ani neto obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v programu nakupa vrednostnih papirjev so ve? kot odtehtali manj?e neto obrestne prihodke iz portfeljev v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev ter prvega in drugega programa nakupa kritih obveznic. Ti prihodki so se zmanj?ali za 104 milijone EUR na 311 milijonov EUR zaradi skr?enja obsega teh portfeljev, potem ko so vrednostni papirji zapadli. Leta 2019 so vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike ustvarili pribli?no 54% neto obrestnih prihodkov ECB.

Graf 14

Neto obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike

(v milijonih EUR)

Vir: ECB.

Graf 15

Donosnost 10-letnih dr?avnih obveznic v euroobmo?ju

(v odstotkih na leto; podatki ob koncu meseca)

Vir: ECB.

Tako obrestni prihodki od dele?a ECB v skupnem ?tevilu eurobankovcev v obtoku kot tudi obrestni odhodki zaradi obrestovanja terjatev nacionalnih centralnih bank v zvezi s prenesenimi deviznimi rezervami so zna?ali ni?, in sicer zaradi 0-odstotne obrestne mere, ki jo Eurosistem uporablja v operacijah glavnega refinanciranja.

Neto drugi obrestni prihodki so se zmanj?ali predvsem zaradi ni?jih obrestnih prihodkov iz portfelja lastnih sredstev, na kar je vplivalo okolje nizke donosnosti v euroobmo?ju.

Neto rezultat finan?nih operacij in delnih odpisov iz naslova finan?nih sredstev je bil dobi?ek v vi?ini 176 milijonov EUR (glej graf 16). Ta rezultat je bil 322 milijonov EUR vi?ji kot leta 2018 predvsem zaradi bolj?ih neto realiziranih rezultatov iz cenovnih sprememb.

Leta 2019 je bil zabele?en neto realizirani dobi?ek iz cenovnih sprememb od prodaje vrednostnih papirjev, in sicer predvsem zaradi dobi?ka iz cenovnih sprememb vrednostnih papirjev v ameri?kih dolarjih, saj je na njihovo tr?no vrednost pozitivno vplivalo zmanj?evanje donosnosti dolarskih obveznic med letom.

Graf 16

Realizirani rezultati in delni odpisi

(v milijonih EUR)

Vir: ECB.

Poleg tega je ECB na dan 31. decembra 2019 iz splo?ne rezervacije za tveganja sprostila znesek v vi?ini 84 milijonov EUR in ga prenesla v izkaz poslovnega izida, da bi upo?tevala najvi?jo dovoljeno raven splo?ne rezervacije za tveganja, ki je opredeljena z vrednostjo kapitala, ki so ga vpla?ale nacionalne centralne banke euroobmo?ja (glej razdelek 1.3.2 ?Finan?ni viri?).

Skupni stro?ki poslovanja ECB, vklju?no z amortizacijo in storitvami tiskanja bankovcev, so se pove?ali za 42 milijonov EUR na 1.156 milijonov EUR (glej graf 17). Pove?anje v primerjavi z letom 2018 je bilo predvsem posledica vi?jih stro?kov dela (i) zaradi ve?jega povpre?nega ?tevila zaposlenih v letu 2019, predvsem v ban?nem nadzoru, ter (ii) zaradi vi?jih izdatkov iz naslova drugih dolgoro?nih zaslu?kov, kar je bilo predvsem posledica ni?je diskontne stopnje v aktuarskem vrednotenju ob koncu leta 2019. Zaradi izvajanja nove politike na podro?ju najemov v letu 2019 se izdatki za najemnine, ki so bili prej priznani v postavki administrativnih stro?kov, sedaj evidentirajo kot amortizacija. Posledi?no so bili administrativni stro?ki ni?ji, stro?ki amortizacije pa vi?ji kot v prej?njem letu. Administrativni stro?ki so se zmanj?ali tudi zaradi ni?jih stro?kov v zvezi z agencijskim delom in podporo zunanjih svetovalcev.

Izdatki v zvezi z ban?nim nadzorom se v celoti povrnejo z nadomestili za nadzor, ki se zara?unavajo nadzorovanim subjektom.[12]

Graf 17

Stro?ki poslovanja in nadomestila za nadzor

(v milijonih EUR)

Vir: ECB.
Opombe: Stro?ki poslovanja so razdeljeni na centralno ban?ni?tvo in ban?ni nadzor. Stro?ki skupnih storitev, ki jih zagotavljajo podporne slu?be ECB, so razporejeni med ti dve kategoriji. Skupne storitve zagotavljajo obstoje?a poslovna podro?ja ECB, kamor sodijo prostori, upravljanje ?love?kih virov, administrativne storitve, prora?un in kontroling, ra?unovodstvo, pravna slu?ba, stiki z javnostjo in prevajalske storitve, notranja revizija, statistika in informacijska tehnologija.


1.4 Upravljanje tveganj

Upravljanje tveganj je klju?ni del dejavnosti ECB, izvaja pa se s stalnim (i) ugotavljanjem in ocenjevanjem tveganj, (ii) preverjanjem strategije in politik na podro?ju tveganj, (iii) izvajanjem ukrepov za zmanj?evanje tveganj ter s (iv) spremljanjem in poro?anjem o tveganjih, vse to pa temelji na u?inkovitih metodologijah, postopkih in sistemih.

Slika 1

Cikel upravljanja tveganj

ECB je izpostavljena tako finan?nim kot tudi operativnim tveganjem. Ta tveganja so skupaj z njihovimi viri in veljavnimi okviri za njihovo obvladovanje podrobneje predstavljena v spodnjih razdelkih.

1.4.1 Finan?na tveganja

Izvr?ilni odbor predlaga politike in postopke, ki zagotavljajo ustrezno raven za??ite pred finan?nimi tveganji, ki jim je ECB izpostavljena. Odbor za upravljanje tveganj, v katerem so strokovnjaki iz centralnih bank Eurosistema, med drugim prispeva k spremljanju, merjenju in poro?anju finan?nih tveganj, povezanih z Eurosistemovo bilanco stanja, ter opredeljuje in preverja s tem povezane metodologije in okvire. Odbor tako pomaga organom odlo?anja pri zagotavljanju ustrezne ravni za??ite Eurosistema.

Finan?na tveganja izhajajo iz osnovnih dejavnosti ECB in iz povezanih izpostavljenosti. Okviri za obvladovanje tveganj in limiti tveganj, s pomo?jo katerih ECB upravlja svoj profil tveganosti, se glede na vrsto operacij razlikujejo med seboj, kar je odvisno od namena ali nalo?benih ciljev razli?nih portfeljev in od tveganj, ki so zna?ilna za osnovne instrumente.

ECB za spremljanje in ocenjevanje tveganj uporablja ve? interno razvitih tehnik ocenjevanja tveganj. Te tehnike temeljijo na skupnem okviru simulacije tr?nih in kreditnih tveganj. Osrednji modelski koncepti, tehnike in predpostavke, na katerih temeljijo merila tveganj, se opirajo na pano?ne standarde in razpolo?ljive tr?ne podatke. Tveganja se obi?ajno kvantificirajo s pri?akovanim primanjkljajem (ES),[13] ocenjenim pri 99-odstotni stopnji zaupanja v obdobju enega leta. Za izra?un tveganj se uporabljata dva pristopa: (i) ra?unovodski pristop, po katerem se ra?uni prevrednotenja pri izra?unu ocen o tveganjih obravnavajo kot bla?ilnik, kar je v skladu z veljavnimi ra?unovodskimi pravili, ter (ii) finan?ni pristop, po katerem se ra?uni prevrednotenja pri izra?unu tveganj ne obravnavajo kot bla?ilnik. ECB izra?unava tudi druga merila tveganj pri razli?nih stopnjah zaupanja, izvaja analize ob?utljivosti in stresnih scenarijev ter pripravlja dolgoro?nej?e projekcije izpostavljenosti in dobi?ka, s ?imer vzdr?uje celovito sliko tveganj.[14]

Med letom so se skupna tveganja ECB zmanj?ala. Merjeno po ra?unovodskem pristopu kot pri?akovani primanjkljaj pri 99-odstotni stopnji zaupanja v obdobju enega leta, so skupna finan?na tveganja pri vseh portfeljih ECB skupaj ob koncu leta 2019 zna?ala 8,1 milijarde EUR, kar je 1,1 milijarde EUR manj, kot je bilo ocenjeno ob koncu leta 2018. Zmanj?anje je odraz manj?ega valutnega in obrestnega tveganja v investicijskih portfeljih ECB, izbolj?anja kreditne kvalitete vrednostnih papirjev v portfeljih ECB ter unov?enja vrednostnih papirjev v programu v zvezi s trgi vrednostnih papirjev ter v prvem in drugem programu nakupa kritih obveznic.

Kreditno tveganje izhaja iz portfeljev ECB za namene denarne politike, iz portfelja lastnih sredstev v eurih in iz imetij deviznih rezerv. Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike se sicer vrednotijo po odpla?ni vrednosti ob upo?tevanju oslabitve, zato ob odsotnosti prodaje niso izpostavljeni cenovnim spremembam zaradi spremembe bonitete, vendar so ?e vedno izpostavljeni kreditnemu tveganju zaradi nepla?ila. Lastna sredstva v eurih in devizne rezerve se vrednotijo po tr?nih cenah, zato so izpostavljeni tveganju spremembe bonitete in tveganju nepla?ila. Kreditno tveganje se je v primerjavi s prej?njim letom zmanj?alo, in sicer zaradi izbolj?anja kreditne kvalitete ve? evropskih dr?avnih vrednostnih papirjev ter unov?enja imetij v programu v zvezi s trgi vrednostnih papirjev.

Kreditno tveganje se zmanj?uje predvsem z uporabo kriterijev primernosti, postopkov skrbnega pregleda in limitov, ki se od portfelja do portfelja razlikujejo.

Valutno tveganje in blagovno tveganje izhajata iz imetij ECB v tujih valutah in zlatu. Valutno tveganje se je v primerjavi s prej?njim letom zmanj?alo, in sicer zaradi vi?je vrednosti ra?unov prevrednotenja, ki delujejo kot bla?ilniki v primeru neugodnih te?ajnih gibanj in gibanj cene zlata.

Glede na vlogo, ki jo imata ti dve vrsti premo?enja v denarni politiki, se ECB ne sku?a za??ititi pred valutnim in blagovnim tveganjem. Omenjena tveganja namesto tega zmanj?uje z vzdr?evanjem ra?unov prevrednotenja in z diverzificiranjem imetij po razli?nih valutah in zlatu.

Devizne rezerve ECB in njena lastna sredstva v eurih so nalo?eni predvsem v vrednostne papirje s fiksno donosnostjo ter so izpostavljeni obrestnemu tveganju zaradi vrednotenja po teko?ih tr?nih cenah, saj se ti instrumenti vrednotijo po tr?nih cenah. Devizne rezerve ECB so nalo?ene predvsem v finan?no premo?enje z razmeroma kratko zapadlostjo (glej graf 6 v razdelku 1.3.1 ?Bilanca stanja?), medtem ko ima finan?no premo?enje v portfelju lastnih sredstev na splo?no dalj?e zapadlosti (glej graf 8 v razdelku 1.3.1 ?Bilanca stanja?). Ta komponenta tveganja, merjena po ra?unovodskem pristopu, se je v primerjavi z letom 2018 zmanj?ala, kar je odraz gibanja razmer na trgu.

ECB zmanj?uje obrestno tveganje zaradi vrednotenja po teko?ih tr?nih cenah s politikami razporejanja nalo?b in z ra?uni prevrednotenja.

ECB je izpostavljena tudi obrestnemu tveganju, ki izhaja iz neskladja med obrestnimi prihodki od sredstev in obrestnimi odhodki od obveznosti, kar vpliva na neto obrestne prihodke. To tveganje ni neposredno povezano s posameznimi portfelji, ampak s strukturo celotne bilance stanja ECB, predvsem z obstojem neskladja v ro?nosti in donosnosti med sredstvi in obveznostmi. Spremlja se s projekcijami dobi?konosnosti ECB, ki ka?ejo, da bo ECB v prihodnjih letih predvidoma ?e naprej ustvarjala neto obrestne prihodke.

To tveganje se upravlja s politikami razporejanja nalo?b, dodatno pa se zmanj?uje tudi z obstojem neobrestovanih obveznosti v bilanci stanja ECB.

1.4.2 Operativno tveganje

Pod upravljanje operativnih tveganj[15] v ECB sodijo vsa nefinan?na tveganja.

Za politiko in okvir upravljanja operativnih tveganj je odgovoren Izvr?ilni odbor, ki ju tudi odobri. Odbor za operativna tveganja podpira Izvr?ilni odbor pri izvajanju njegove vloge pri pregledu nad upravljanjem operativnih tveganj. Upravljanje operativnih tveganj je sestavni del strukture vodenja ECB[16] in procesov upravljanja.

Glavni cilj okvira ECB za upravljanje operativnih tveganj je prispevati k temu, da bo ECB dosegla svoje poslanstvo in cilje, ter obenem za??ititi njen ugled in premo?enje pred izgubo, zlorabo ali po?kodbo. Okvir upravljanja operativnih tveganj dolo?a, da je vsako poslovno podro?je samo odgovorno za ugotavljanje in ocenjevanje svojih operativnih tveganj, za odzivanje nanje, poro?anje o njih ter za spremljanje tovrstnih tveganj, incidentov in kontrol. Ob tem daje politika dovoljevanja tveganj v ECB usmeritve glede strategije odzivanja na tveganja ter glede postopkov sprejemanja tveganj. Povezana je z matriko tveganj (razse?nosti pet krat pet), ki temelji na lestvici za razvr??anje posledic in verjetnosti tveganj, pri ?emer se uporabljajo kvantitativni in kvalitativni kriteriji.

Okolje, v katerem deluje ECB, je izpostavljeno vse bolj kompleksnim gro?njam, njene vsakodnevne dejavnosti pa spremlja cela vrsta operativnih tveganj. Med glavnimi problemati?nimi podro?ji v ECB je ?irok spekter nefinan?nih tveganj, ki izhajajo iz ravnanja zaposlenih, informacij, sistemov, procesov in zunanjih ponudnikov oz. tretjih oseb. Zato je ECB vzpostavila postopke, ki omogo?ajo stalno in u?inkovito upravljanje operativnih tveganj ter vklju?evanje informacij o tveganjih v postopke odlo?anja. Poleg tega se ECB osredoto?a tudi na krepitev svoje odpornosti. Tako so bile vzpostavljene strukture odzivanja in na?rti ravnanja v nepredvidljivih okoli??inah, ki zagotavljajo kontinuiteto kriti?nih poslovnih funkcij v primeru kakr?nihkoli motenj.


2 Ra?unovodski izkazi ECB

2.1 Bilanca stanja na dan 31. decembra 2019

Opombe: Se?tevki v ra?unovodskih izkazih in v tabelah v pojasnilih se zaradi zaokro?evanja ne ujemajo vedno. ?tevilki 0 in (0) ozna?ujeta pozitivne ali negativne zneske, zaokro?ene na ni?, ?rtica (-) pa ozna?uje vrednost ni?.


2.2 Izkaz poslovnega izida za leto, ki se je kon?alo 31. decembra 2019

Frankfurt na Majni, 11. februar 2020
Evropska centralna banka

Christine Lagarde
Predsednica


2.3 Ra?unovodske usmeritve

Oblika in predstavitev ra?unovodskih izkazov

Letni ra?unovodski izkazi ECB so bili pripravljeni v skladu z naslednjimi ra?unovodskimi usmeritvami,[17] za katere Svet ECB meni, da zagotavljajo po?teno predstavitev ra?unovodskih izkazov, hkrati pa so primerne za naravo dejavnosti centralne banke.

Ra?unovodska na?ela

Uporabljena so bila naslednja ra?unovodska na?ela: ekonomska realnost in preglednost, previdnost, priznavanje dogodkov po datumu bilance stanja, pomembnost, na?elo upo?tevanja nastanka poslovnega dogodka, na?elo ?asovne neomejenosti delovanja, doslednost in primerljivost.

Priznavanje sredstev in obveznosti

Sredstvo ali obveznost se v bilanci stanja prizna samo, ?e je verjetno, da bo prihodnja ekonomska korist, povezana s sredstvom ali obveznostjo, pritekala v ECB ali iz nje odtekala, ?e so bila vsa tveganja in koristi v zvezi s sredstvom ali obveznostjo v bistvenem delu prenesena na ECB ter ?e je nabavno vrednost ali vrednost sredstva ali znesek obveznosti mogo?e zanesljivo izmeriti.

Ra?unovodska izhodi??a

Ra?unovodski izkazi so bili pripravljeni na podlagi izvirne vrednosti, kot je bila spremenjena zaradi upo?tevanja tr?ne vrednosti tr?nih vrednostnih papirjev (razen tistih, ki so trenutno v imetju za namene denarne politike), zlata ter vseh drugih bilan?nih in zabilan?nih sredstev in obveznosti v tuji valuti.

Transakcije s finan?nimi sredstvi in obveznostmi se v ra?unovodskih izkazih evidentirajo na podlagi datuma poravnave.

Z izjemo promptnih transakcij z vrednostnimi papirji se transakcije s finan?nimi instrumenti v tuji valuti evidentirajo na zabilan?nih ra?unih na datum sklenitve posla. Na datum poravnave se zabilan?ne knji?be stornirajo, transakcije pa se knji?ijo v bilanco stanja. Nakupi in prodaje tujih valut vplivajo na neto valutno pozicijo na datum sklenitve posla, ko se izra?unajo tudi realizirani rezultati, ki izhajajo iz prodaj. Nate?ene obresti, premije in diskonti v zvezi s finan?nimi instrumenti v tuji valuti se izra?unajo in evidentirajo dnevno ter dnevno vplivajo tudi na valutno pozicijo.

Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti

Sredstva in obveznosti v tuji valuti se prera?unajo v eure po deviznem te?aju, ki je veljal na datum bilance stanja. Prihodki in odhodki v tuji valuti se prera?unajo v eure po deviznem te?aju, veljavnem na datum evidentiranja. Prevrednotenje sredstev in obveznosti v tuji valuti, vklju?no z bilan?nimi in zabilan?nimi instrumenti, se izvaja za vsako valuto posebej.

Pri sredstvih in obveznostih v tuji valuti se prevrednotenje zaradi spremembe tr?ne cene obravnava lo?eno od prevrednotenja zaradi spremembe deviznega te?aja.

Zlato se vrednoti po tr?ni ceni, veljavni na datum bilance stanja. Prevrednotenje zaradi spremembe tr?ne cene in zaradi spremembe deviznega te?aja se ne obravnava lo?eno. Namesto tega se zlato vrednoti le enkrat na podlagi cene za un?o zlata v eurih, ki je bila za leto, kon?ano 31. decembra 2019, dolo?ena na podlagi te?aja EUR/USD na dan 31. decembra 2019.

Posebna pravica ?rpanja (SDR) je opredeljena kot ko?arica valut, njena vrednost pa je dolo?ena kot ponderirana vsota deviznih te?ajev petih glavnih valut (ameri?kega dolarja, eura, kitajskega renminbija, japonskega jena in britanskega funta). Posebne pravice ?rpanja, ki so v imetju ECB, so bile pretvorjene v eure na podlagi te?aja EUR/SDR na dan 31. decembra 2019.

Vrednostni papirji

Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike
Vrednostni papirji, ki so trenutno v imetju za namene denarne politike, se obra?unavajo po odpla?ni vrednosti ob upo?tevanju oslabitve.

Drugi vrednostni papirji
Tr?ni vrednostni papirji (razen tistih, ki so trenutno v imetju za namene denarne politike) in podobna sredstva se vrednotijo po srednjih tr?nih cenah ali na podlagi ustrezne krivulje donosnosti na datum bilance stanja, in sicer vsak vrednostni papir posebej. Opcije, vgrajene v vrednostne papirje, za namene vrednotenja niso lo?ene. Za leto, ki se je kon?alo 31. decembra 2019, so bile uporabljene srednje tr?ne cene, ki so veljale na dan 30. decembra 2019. Nelikvidne delnice in vsi ostali lastni?ki vrednostni papirji, ki so v imetju kot trajne nalo?be, se vrednotijo po nabavni vrednosti ob upo?tevanju oslabitve.

Priznavanje prihodkov

Prihodki in odhodki se priznajo v obdobju, v katerem so nastali.[18] Realizirani dobi?ek in realizirana izguba iz prodaje tujih valut, zlata in vrednostnih papirjev se preneseta v izkaz poslovnega izida. Realizirani dobi?ek in realizirana izguba se izra?unata na podlagi povpre?ne nabavne vrednosti posameznega sredstva.

Nerealizirani dobi?ek se ne prizna kot prihodek, evidentira pa se neposredno na ra?unu prevrednotenja.

Nerealizirana izguba se prenese v izkaz poslovnega izida, ?e ob koncu leta presega predhodne prihodke iz prevrednotenja, evidentirane na ustreznem ra?unu prevrednotenja. Nerealizirana izguba iz kateregakoli vrednostnega papirja, valute ali zlata se ne pobota z nerealiziranim dobi?kom iz drugih vrednostnih papirjev, valut ali zlata. V primeru nerealizirane izgube iz katerekoli postavke, prenesene v izkaz poslovnega izida, se povpre?na nabavna vrednost te postavke zmanj?a na devizni te?aj ali tr?no ceno ob koncu leta. Nerealizirana izguba iz obrestnih zamenjav, ki se prenese v izkaz poslovnega izida ob koncu leta, se amortizira v naslednjih letih.

Izguba zaradi oslabitve se prenese v izkaz poslovnega izida in se v naslednjem letu ne stornira, razen ?e se oslabitev zmanj?a in je zmanj?anje povezano z merljivim dogodkom, ki se je zgodil potem, ko je bila oslabitev prvi? zabele?ena.

Premije ali diskonti za vrednostne papirje se amortizirajo med preostalim obdobjem do zapadlosti vrednostnih papirjev.

Povratne transakcije

Povratne transakcije so operacije, s katerimi ECB kupi ali proda vrednostne papirje s pogodbo o za?asni prodaji ali izvede kreditne operacije z zavarovanjem.

Po pogodbi o za?asni prodaji se vrednostni papirji prodajo za gotovino ob so?asnem dogovoru o njihovem odkupu od nasprotne stranke za dogovorjeno ceno na datum v prihodnosti. Pogodbe o za?asni prodaji se evidentirajo kot prejete zavarovane vloge na strani obveznosti v bilanci stanja. Vrednostni papirji, prodani v okviru tak?nih pogodb, ostanejo v bilanci stanja ECB.

Po pogodbi o za?asnem nakupu se vrednostni papirji kupijo za gotovino ob so?asnem dogovoru o njihovi ponovni prodaji nasprotni stranki za dogovorjeno ceno na datum v prihodnosti. Pogodbe o za?asnem nakupu se evidentirajo kot dana zavarovana posojila na strani sredstev v bilanci stanja, vendar se ne vklju?ijo v imetja vrednostnih papirjev ECB.

Povratne transakcije (vklju?no s transakcijami posojanja vrednostnih papirjev), opravljene v okviru programa, ki ga izvaja specializirana institucija, se evidentirajo v bilanci stanja le, ?e je bilo zavarovanje dano v obliki gotovine in ta ostane neinvestirana.

Zabilan?ni instrumenti

Valutni instrumenti, tj. terminske transakcije v tuji valuti, terminski deli valutnih zamenjav in drugi instrumenti, ki vklju?ujejo zamenjavo ene valute za drugo na dolo?en datum v prihodnosti, so vklju?eni v neto valutno pozicijo zaradi izra?una pozitivnih in negativnih te?ajnih razlik.

Obrestni instrumenti se prevrednotijo po posameznih postavkah. Dnevne spremembe gibljivih kritij nedospelih terminskih pogodb na obrestno mero in obrestne zamenjave, ki jih obdelajo centralne nasprotne stranke, se evidentirajo v izkazu poslovnega izida. Vrednotenje terminskih transakcij z vrednostnimi papirji in obrestnih zamenjav, ki jih ne obdelajo centralne nasprotne stranke, opravi ECB po splo?no sprejetih metodah vrednotenja z uporabo tr?nih cen ter diskontnih faktorjev od datuma poravnave do datuma vrednotenja.

Dogodki po datumu bilance stanja

Vrednost sredstev in obveznosti se prilagodi glede na dogodke, ki so se pojavili med datumom letne bilance stanja in datumom, ko Izvr?ilni odbor odobri predlo?itev zaklju?nega ra?una Svetu ECB v potrditev, ?e ti dogodki pomembno vplivajo na stanje sredstev in obveznosti na datum bilance stanja.

Pomembni dogodki po datumu bilance stanja, ki ne vplivajo na stanje sredstev in obveznosti na datum bilance stanja, so razkriti v pojasnilih.

Stanja znotraj ESCB/Eurosistema

Stanja znotraj ESCB so predvsem rezultat ?ezmejnih pla?il v Evropski uniji (EU), ki se poravnajo v centralnoban?nem denarju v eurih. Te transakcije ve?inoma spro?ijo zasebni subjekti (tj. kreditne institucije, gospodarske dru?be ali posamezniki). Poravnajo se v sistemu TARGET2 – transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem ?asu – in zaradi njih nastanejo dvostranska stanja na ra?unih, ki jih imajo centralne banke EU v sistemu TARGET2. Ta dvostranska stanja se dnevno pobotajo in nato dodelijo ECB, tako da vsaki posamezni nacionalni centralni banki ostane samo ena neto dvostranska pozicija do ECB. Na neto dvostranske pozicije vplivajo tudi pla?ila, ki jih izvr?i ECB in se poravnajo v sistemu TARGET2. Te pozicije v knjigah ECB predstavljajo neto terjatev ali obveznost posamezne nacionalne centralne banke do ostalega Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Stanja znotraj Eurosistema, ki jih imajo nacionalne centralne banke euroobmo?ja v razmerju do ECB in izhajajo iz sistema TARGET2, ter druga stanja znotraj Eurosistema v eurih (npr. vmesna razdelitev dobi?ka ECB nacionalnim centralnim bankam) se v bilanci stanja ECB prika?ejo kot ena sama neto pozicija sredstev ali obveznosti bodisi pod postavko ?Druge terjatve znotraj Eurosistema (neto)? bodisi pod postavko ?Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)?. Stanja znotraj ESCB, ki jih imajo nacionalne centralne banke zunaj euroobmo?ja v razmerju do ECB in izhajajo iz njihovega sodelovanja v sistemu TARGET2,[19] se razkrijejo pod postavko ?Obveznosti do nerezidentov euroobmo?ja v eurih?.

Stanja znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema, se vklju?ijo kot eno neto sredstvo v postavko ?Terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema? (glej ?Bankovci v obtoku? spodaj).

Stanja znotraj Eurosistema, ki izhajajo iz prenosa deviznih rezerv na ECB s strani nacionalnih centralnih bank, ki so se pridru?ile Eurosistemu, so izra?ena v eurih in prikazana pod postavko ?Obveznosti, enakovredne prenosu deviznih rezerv?.

Osnovna sredstva

Osnovna sredstva, vklju?no z neopredmetenimi osnovnimi sredstvi, vendar z izjemo zemlji?? in umetni?kih del, se vrednotijo po amortizirani nabavni vrednosti. Zemlji??a in umetni?ka dela se vrednotijo po nabavni vrednosti. Glavna stavba ECB se vrednoti po amortizirani nabavni vrednosti z upo?tevanjem oslabitve. Pri amortizaciji glavne stavbe ECB se stro?ki dodelijo ustreznim komponentam sredstev, ki se amortizirajo v skladu z ocenjeno dobo koristnosti sredstev. Amortizacija se obra?unava linearno od ?etrtletja, ko je dolo?eno sredstvo postalo na voljo za uporabo, do konca pri?akovane dobe koristnosti sredstva. Pri glavnih skupinah sredstev se uporablja naslednja doba koristnosti:

Dol?ina amortizacijske dobe pri kapitaliziranih izdatkih za zgradbe in obnovo, povezanih z obstoje?imi najetimi prostori ECB, se prilagodi tako, da se upo?tevajo dogodki, ki vplivajo na pri?akovano dobo koristnosti sredstva.

ECB opravi letni preizkus oslabitve svoje glavne stavbe in sredstev s pravico do uporabe, ki so povezana s poslovnimi stavbami (glej ?Najemi? spodaj), v skladu z Mednarodnim ra?unovodskim standardom (MRS) 36 ?Oslabitev sredstev?. ?e se s kazalnikom oslabitve ugotovi, da bi utegnilo biti sredstvo oslabljeno, se oceni nadomestljiva vrednost. ?e je nadomestljiva vrednost ni?ja od neto knjigovodske vrednosti, se izguba zaradi oslabitve evidentira v izkazu poslovnega izida.

Osnovna sredstva z nakupno vrednostjo do 10.000 EUR se odpi?ejo v letu nabave.

Osnovna sredstva, ki izpolnjujejo merila za kapitalizacijo, vendar so ?e vedno v fazi gradnje ali razvoja, se evidentirajo pod postavko ?Sredstva v gradnji in izdelavi?. S tem povezani stro?ki bodo preneseni v ustrezne postavke osnovnih sredstev, ko bodo ta sredstva na voljo za uporabo.

Najemi

Pri vseh najemih opredmetenih osnovnih sredstev so sredstva s pravico do uporabe in obveznosti iz najema pripoznani v bilanci stanja na datum za?etka najema in vklju?eni v postavko ?Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva? oziroma ?Razno? (obveznosti).

Sredstva s pravico do uporabe se vrednotijo po amortizirani nabavni vrednosti. Pri sredstvih s pravico do uporabe, ki so povezana s poslovnimi stavbami, se poleg tega upo?tevajo tudi oslabitve (v zvezi z letnim preizkusom oslabitve glej ?Osnovna sredstva? zgoraj). Amortizacija se obra?unava linearno od datuma za?etka najema do bodisi konca dobe koristnosti sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, bodisi do konca trajanja najema, kar nastopi prej.

Na za?etku se obveznost iz najema izmeri po sedanji vrednosti prihodnjih najemnin (ki vklju?ujejo samo najemne sestavine pogodbe), diskontiranih po predpostavljeni posojilni obrestni meri, ki bi jo pla?ala ECB. Nato se obveznost iz najema meri po odpla?ni vrednosti z metodo efektivnih obresti. S tem povezani obrestni odhodki se evidentirajo v izkazu poslovnega izida pod postavko ?Drugi obrestni odhodki?. ?e se prihodnje najemnine spremenijo zaradi spremembe indeksa ali drugih ponovnih presoj obstoje?e pogodbe, se obveznost iz najema ponovno izmeri. Ob vsakem tak?nem ponovnem merjenju se prilagodi tudi knjigovodska vrednost sredstva s pravico do uporabe.

Kratkoro?ni najemi, ki trajajo 12 mesecev ali manj, in najemi sredstev majhne vrednosti, tj. pod 10.000 EUR (skladno s pragom za priznavanje osnovnih sredstev) so prikazani kot odhodek v izkazu poslovnega izida.

Pozaposlitveni zaslu?ki, drugi dolgoro?ni zaslu?ki in odpravnine v ECB

ECB za svoje zaposlene, za ?lane Izvr?ilnega odbora ter za tiste ?lane Nadzornega odbora, ki so zaposleni v ECB, upravlja pokojninski program z dolo?enimi zaslu?ki.

Pokojninski program za zaposlene se financira s sredstvi, ki jih ima sklad za dolgoro?ne zaslu?ke zaposlenih. Obvezni prispevki ECB in zaposlenih so izkazani v stebru z dolo?enimi zaslu?ki. Zaposleni lahko prostovoljno vpla?ujejo dodatne prispevke v steber z dolo?enimi prispevki, ki jih je mogo?e uporabiti za dodatne zaslu?ke.[20] Dodatni zaslu?ki se dolo?ijo na podlagi zneska prostovoljnih prispevkov ter donosa nalo?b iz teh prispevkov.

Za pozaposlitvene in druge dolgoro?ne zaslu?ke ?lanov Izvr?ilnega odbora ECB in tistih ?lanov Nadzornega odbora, ki so zaposleni v ECB, je vzpostavljen sistem financiranja brez skladov. Za zaposlene se sistem financiranja brez skladov uporablja za pozaposlitvene zaslu?ke razen pokojnin ter za druge dolgoro?ne zaslu?ke in odpravnine.

Neto obveznost za dolo?ene zaslu?ke
Obveznost, ki se v zvezi s programom z dolo?enimi zaslu?ki prizna v bilanci stanja v postavki ?Razno? (obveznosti), vklju?no z drugimi dolgoro?nimi zaslu?ki in odpravninami, je sedanja vrednost obveze za dolo?ene zaslu?ke na datum bilance stanja, zmanj?ana za po?teno vrednost sredstev programa, s katerimi se ta obveza financira.

Obvezo za dolo?ene zaslu?ke letno izra?unajo neodvisni aktuarji z uporabo metode predvidene pomembnosti enot. Sedanja vrednost obveze za dolo?ene zaslu?ke se izra?una tako, da se ocenjeni prihodnji denarni tokovi diskontirajo z uporabo obrestne mere, ki je dolo?ena na podlagi tr?ne donosnosti visokokakovostnih podjetni?kih obveznic v eurih na datum bilance stanja, ki imajo podoben rok do zapadlosti kot ta obveza.

Aktuarski dobi?ki in izgube lahko nastanejo zaradi izkustvenih prilagoditev (?e se dejstva razlikujejo od predhodnih aktuarskih predpostavk) in sprememb v aktuarskih predpostavkah.

Neto stro?ki za dolo?ene zaslu?ke
Neto stro?ki za dolo?ene zaslu?ke so razdeljeni v komponente, ki se poro?ajo v izkazu poslovnega izida, medtem ko se ponovne izmere pozaposlitvenih zaslu?kov v bilanci stanja izka?ejo v postavki ?Ra?uni prevrednotenja?.

Neto znesek, ki bremeni izkaz poslovnega izida, obsega:

  1. stro?ke sprotnega slu?bovanja v teko?em letu iz naslova dolo?enih zaslu?kov;
  2. stro?ke preteklega slu?bovanja iz naslova dolo?enih zaslu?kov, ki so posledica spremenjenega programa;
  3. neto obresti od neto obveznosti za dolo?ene zaslu?ke po diskontni stopnji;
  4. ponovne izmere glede drugih dolgoro?nih zaslu?kov in odpravnin dolgoro?ne narave, ?e obstajajo, v celoti.

Neto znesek, prikazan v postavki ?Ra?uni prevrednotenja?, obsega naslednje postavke:

  1. aktuarske dobi?ke in izgube iz obveze za dolo?ene zaslu?ke;
  2. dejanski donos od sredstev programa razen zneskov, ki so zajeti v neto obrestih od neto obveznosti za dolo?ene zaslu?ke;
  3. vse spremembe u?inka zgornje meje sredstva, razen zneskov, ki so vklju?eni v neto obresti od neto obveznosti za dolo?ene zaslu?ke.

Te zneske letno vrednotijo neodvisni aktuarji z namenom, da se v ra?unovodskih izkazih prika?e ustrezna obveznost.

Bankovci v obtoku

ECB in nacionalne centralne banke euroobmo?ja, ki skupaj tvorijo Eurosistem, izdajajo eurobankovce.[21] Skupna vrednost eurobankovcev v obtoku se centralnim bankam Eurosistema razdeli na zadnji delovni dan v mesecu v skladu s klju?em za razdelitev bankovcev.[22]

Evropski centralni banki je bil dodeljen 8-odstotni dele? od skupne vrednosti eurobankovcev v obtoku, ki se razkrije na strani obveznosti bilance stanja v postavki ?Bankovci v obtoku?. Dele? ECB v skupni izdaji bankovcev je krit s terjatvami do nacionalnih centralnih bank. Te terjatve, ki se obrestujejo,[23] se razkrijejo v podpostavki ?Terjatve znotraj Eurosistema: terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema? (glej ?Stanja znotraj ESCB/Eurosistema? zgoraj). Obrestni prihodki od teh terjatev se vklju?ijo v izkaz poslovnega izida pod postavko ?Obrestni prihodki iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema?.

Vmesna razdelitev dobi?ka

Znesek, enak se?tevku prihodkov ECB iz naslova eurobankovcev v obtoku in prihodkov ECB iz naslova vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike, kupljenih v okviru (a) programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, (b) tretjega programa nakupa kritih obveznic, (c) programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev in (d) programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja, se razdeli v januarju naslednjega leta v okviru vmesne razdelitve dobi?ka, razen ?e Svet ECB ne odlo?i druga?e.[24] Razdeli se v celoti, razen ?e ni vi?ji od ?istega dobi?ka ECB v teko?em letu, in ob upo?tevanju morebitnih sklepov Sveta ECB o prenosu tega zneska v rezervacijo za finan?na tveganja. Svet ECB se lahko poleg tega odlo?i, da bo znesek prihodkov iz naslova eurobankovcev v obtoku, ki se razdeli v januarju, zmanj?al za stro?ke, ki jih ima ECB v zvezi z izdajanjem in obdelavo eurobankovcev.

Spremembe ra?unovodskih usmeritev

Do konca leta 2018 je ECB stro?ke, povezane z najemnimi pogodbami, v ?asu trajanja pogodbe evidentirala pod postavko ?Administrativni stro?ki? v izkazu poslovnega izida. Po objavi Mednarodnega standarda ra?unovodskega poro?anja (MSRP) 16 ?Najemi? je ECB s 1. januarjem 2019 spremenila svoje ra?unovodske usmeritve. Na za?etku uporabe je ECB s ponovno oceno vseh najemnih pogodb za osnovna sredstva dolo?ila, ali ustrezajo opredelitvi najema iz novih ra?unovodskih usmeritev. Tako ugotovljeni najemi so se pripoznali z uporabo prilagojenega retrospektivnega pristopa, v skladu s katerim je sredstvo s pravico do uporabe enako obveznosti iz najema tega sredstva. Zato primerjalne informacije niso ponovno izkazane.

Sredstva s pravico do uporabe in obveznosti iz najema, ki so na dan 1. januarja 2019 v bilanci stanja pripoznani pod postavkama ?Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva? in ?Razno? (obveznosti) so torej:

S tem povezani odhodki se bodo evidentirali v izkazu poslovnega izida pod postavkama ?Drugi obrestni odhodki? in ?Amortizacija opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev?.

Drugo

V skladu s ?lenom 27 Statuta ESCB in na podlagi priporo?ila Sveta ECB je Svet EU odobril imenovanje dru?be Baker Tilly GmbH & Co. KG Wirtschaftsprüfungsgesellschaft, Düsseldorf (Zvezna republika Nem?ija) za zunanjega revizorja ECB za obdobje petih let do konca poslovnega leta 2022. To petletno obdobje je mogo?e podalj?ati za najve? dve dodatni poslovni leti.


2.4 Pojasnila k bilanci stanja

Pojasnilo ?t. 1 – Zlato in terjatve v zlatu

Na dan 31. decembra 2019 je imela ECB 16.229.522 un?[25] ?istega zlata, katerega tr?na vrednost je zna?ala 21.976 milijonov EUR (2018: 18.193 milijonov EUR). V letu 2019 ni izvedla nobene operacije z zlatom, tako da so njena imetja zlata ostala nespremenjena glede na raven na dan 31. decembra 2018. Eurska vrednost imetij se je pove?ala zaradi zvi?anja tr?ne cene zlata, izra?ene v eurih (glej ?Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti? v razdelku 2.3 ?Ra?unovodske usmeritve? ter pojasnilo ?t. 14 ?Ra?uni prevrednotenja?).

Pojasnilo ?t. 2 – Terjatve do nerezidentov in rezidentov euroobmo?ja v tuji valuti

Pojasnilo ?t. 2.1 – Terjatve do MDS

Ta postavka predstavlja imetja ECB v obliki posebnih pravic ?rpanja (SDR) in je na dan 31. decembra 2019 zna?ala 710 milijonov EUR (2018: 692 milijonov EUR). Izhaja iz dogovora z Mednarodnim denarnim skladom (MDS) o kupoprodaji posebnih pravic ?rpanja, po katerem je ta poobla??en, da v imenu ECB prodaja ali kupuje posebne pravice ?rpanja za eure v okviru najni?je in najvi?je ravni imetij. Posebne pravice ?rpanja se v ra?unovodske namene obravnavajo kot tuja valuta (glej ?Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti? v razdelku 2.3 ?Ra?unovodske usmeritve?). Pove?anje vrednosti imetij posebnih pravic ?rpanja je posledica njihove apreciacije v razmerju do eura tekom leta 2019 in obrestnih prihodkov, prejetih med letom.

Pojasnilo ?t. 2.2 – Stanja pri bankah in nalo?be v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva; terjatve do rezidentov euroobmo?ja v tuji valuti

Ti dve postavki obsegata stanja pri bankah in posojila v tuji valuti ter nalo?be v vrednostne papirje, izra?ene v ameri?kih dolarjih, japonskih jenih in kitajskih renminbijih.

Skupna vrednost teh postavk se je v letu 2019 pove?ala zaradi ponovnega investiranja prihodkov, prejetih med letom, predvsem od portfelja v ameri?kih dolarjih, in zaradi apreciacije ameri?kega dolarja in japonskega jena do eura.

Neto devizna imetja[26] ECB na dan 31. decembra 2019 so bila naslednja:

Pojasnilo ?t. 3 – Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmo?ja v eurih

Na dan 31. decembra 2019 je ta postavka vklju?evala salde teko?ih ra?unov pri rezidentih euroobmo?ja v vi?ini 109 milijonov EUR (2018: 300 milijonov EUR).

Pojasnilo ?t. 4 – Vrednostni papirji rezidentov euroobmo?ja v eurih

Pojasnilo ?t. 4.1 – Vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike

Na dan 31. decembra 2019 je ta postavka vklju?evala vrednostne papirje, ki jih je ECB pridobila v okviru treh programov nakupa kritih obveznic, programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev in programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja.[27]

Nakupi v okviru prvega programa nakupa kritih obveznic so bili zaklju?eni 30. junija 2010, drugi program nakupa kritih obveznic pa se je kon?al 31. oktobra 2012. Svet ECB je sklenil, da nakupe v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev preneha izvajati 6. septembra 2012.

Eurosistem je 1. novembra 2019 ponovno za?el izvajati neto nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev,[28] in sicer na povpre?ni mese?ni ravni 20 milijard EUR. Nakupi so sledili desetmese?nem obdobju od konca leta 2018, v katerem je Eurosistem le v celoti ponovno investiral glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev. Svet ECB pri?akuje, da se bodo neto nakupi izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni u?inek klju?nih obrestnih mer, kon?ali pa se bodo, tik preden za?ne dvigovati klju?ne obrestne mere ECB. Svet ECB namerava nadaljevati s ponovnim investiranjem, in sicer dalj?e obdobje po datumu, ko bo Svet ECB za?el dvigovati klju?ne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdr?ujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Vrednostni papirji, kupljeni v okviru vseh teh programov, se vrednotijo po odpla?ni vrednosti ob upo?tevanju oslabitve (glej ?Vrednostni papirji? v razdelku 2.3 ?Ra?unovodske usmeritve?).

Odpla?na vrednost vrednostnih papirjev, ki jih ima ECB, ter njihova tr?na vrednost[29] (ki ni evidentirana v bilanci stanja ali izkazu poslovnega izida in je navedena samo za primerjavo) zna?ata:

Odpla?na vrednost portfeljev v okviru prvega in drugega programa nakupa kritih obveznic ter programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev se je zmanj?ala zaradi unov?enja vrednostnih papirjev. Odpla?na vrednost vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja se je zmanj?ala zaradi neto rezultata amortizacije premij in diskontov, kar je ve? kot odtehtalo neto nakupe, izvedene v zadnjih dveh mesecih leta 2019.

Svet ECB redno ocenjuje finan?na tveganja, povezana z vrednostnimi papirji, ki so v imetju ECB v okviru vseh omenjenih programov.

Preizkusi oslabitve se izvajajo letno na podlagi podatkov ob koncu leta, odobri pa jih Svet ECB. V teh preizkusih se kazalniki oslabitve ocenijo za vsak program posebej. V primerih, v katerih so ugotovljeni kazalniki oslabitve, se opravijo dodatne analize, s katerimi se potrdi, da oslabitveni dogodek ni prizadel gotovinskega toka vrednostnih papirjev. Na podlagi rezultatov leto?njih preizkusov oslabitve ECB pri vrednostnih papirjih v portfeljih za namene denarne politike v letu 2019 ni zabele?ila nobene izgube.

Pojasnilo ?t. 5 – Terjatve znotraj Eurosistema

Pojasnilo ?t. 5.1 – Terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema

Ta postavka vklju?uje terjatve ECB do nacionalnih centralnih bank euroobmo?ja v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema (glej ?Bankovci v obtoku? v razdelku 2.3 ?Ra?unovodske usmeritve?) in je na dan 31. decembra 2019 zna?ala 103.420 milijonov EUR (2018: 98.490 milijonov EUR). Obrestovanje teh terjatev se izra?unava dnevno po zadnji razpolo?ljivi mejni obrestni meri, ki jo Eurosistem uporablja v avkcijah za operacije glavnega refinanciranja[30] (glej pojasnilo ?t. 22.2 ?Obrestni prihodki iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema?).

Pojasnilo ?t. 6 – Druga sredstva

Pojasnilo ?t. 6.1 – Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva

Na dan 31. decembra 2019 so ta sredstva obsegala naslednje postavke:

Na dan 1. januarja 2019 je ECB pod postavko ?Zgradbe s pravico do uporabe? pripoznala predvsem najete poslovne stavbe, pod postavko ?Oprema s pravico do uporabe? pa s tem povezano vzdr?evanje zgradb ter tudi pisarni?ko in drugo opremo.

Kar zadeva glavno stavbo ECB in poslovne stavbe s pravico do uporabe, je bil na podlagi podatkov ob koncu leta izveden preizkus oslabitve, izguba zaradi oslabitve pa ni bila zabele?ena.

Pojasnilo ?t. 6.2 – Druga finan?na sredstva

To postavko sestavljajo predvsem nalo?be lastnih sredstev ECB, ki so v imetju kot protipostavka kapitalu, rezervam in rezervaciji za finan?na tveganja. Vklju?uje tudi 3.211 delnic Banke za mednarodne poravnave (BIS) z nabavno vrednostjo 42 milijonov EUR.

Ta postavka je sestavljena iz naslednjih komponent:

Neto pove?anje v tej postavki v letu 2019 je bilo predvsem posledica ponovnega investiranja obrestnih prihodkov, ustvarjenih v portfelju lastnih sredstev ECB, in pove?anja tr?ne vrednosti vrednostnih papirjev, ki jih ima ECB v tem portfelju.

Pojasnilo ?t. 6.3 – Razlike zaradi prevrednotenja zabilan?nih instrumentov

Ta postavka vklju?uje spremembe v vrednotenju valutnih zamenjav in terminskih transakcij v tuji valuti, ki so bile nedospele na dan 31. decembra 2019 (glej pojasnilo ?t. 19 ?Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti?). Spremembe v vrednotenju so zna?ale 619 milijonov EUR (2018: 578 milijonov EUR) in so posledica pretvorbe tak?nih transakcij v eursko protivrednost po te?ajih, ki so veljali na datum bilance stanja, v primerjavi z vrednostjo v eurih, ki izhaja iz pretvorbe teh transakcij po povpre?ni nabavni vrednosti zadevne tuje valute (glej ?Zabilan?ni instrumenti? in ?Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti? v razdelku 2.3 ?Ra?unovodske usmeritve?).

Pojasnilo ?t. 6.4 – Aktivne ?asovne razmejitve

Na dan 31. decembra 2019 je ta postavka zna?ala 2.572 milijonov EUR (2018: 2.738 milijonov EUR). Obsegala je predvsem nate?ene kuponske obresti od vrednostnih papirjev, vklju?no z obrestmi, pla?animi ob nakupu, v vi?ini 2.431 milijonov EUR (2018: 2.589 milijonov EUR) (glej pojasnilo ?t. 2.2 ?Stanja pri bankah in nalo?be v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva; terjatve do rezidentov euroobmo?ja v tuji valuti?, pojasnilo ?t. 4 ?Vrednostni papirji rezidentov euroobmo?ja v eurih? ter pojasnilo ?t. 6.2 ?Druga finan?na sredstva?).

Pod to postavko se evidentirajo tudi (a) nezara?unani prihodki od skupnih projektov Eurosistema (glej pojasnilo ?t. 27 ?Drugi prihodki?), (b) raznovrstna predpla?ila in (c) nate?eni obrestni prihodki od drugih finan?nih sredstev in obveznosti.

Pojasnilo ?t. 6.5 – Razno

Na dan 31. decembra 2019 je ta postavka zna?ala 2.221 milijonov EUR (2018: 2.039 milijonov EUR) in je vklju?evala predvsem nate?eni znesek iz vmesne razdelitve dobi?ka ECB v vi?ini 1.431 milijonov EUR (2018: 1.191 milijonov EUR) (glej ?Vmesna razdelitev dobi?ka? v razdelku 2.3 ?Ra?unovodske usmeritve? in pojasnilo ?t. 11.2 ?Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)?).

Vklju?evala je tudi stanja v vi?ini 757 milijonov EUR (2018: 567 milijonov EUR), in sicer v zvezi z valutnimi zamenjavami in terminskimi transakcijami v tuji valuti, nedospelimi na dan 31. decembra 2019, ki so nastala zaradi pretvorbe teh transakcij v eursko protivrednost po povpre?ni nabavni vrednosti zadevne tuje valute na datum bilance stanja v primerjavi z njihovo protivrednostjo v eurih, s katero so bile prvotno evidentirane (glej ?Zabilan?ni instrumenti? v razdelku 2.3 ?Ra?unovodske usmeritve?).

Na dan 31. decembra 2018 je ta postavka vklju?evala tudi znesek v vi?ini 244 milijonov EUR, ki ustreza letnim nadomestilom za nadzor, prejetim od nadzorovanih subjektov, ker je ECB nadzorovanim subjektom nadomestila zara?unala decembra 2018, pri ?emer je bil datum pla?ila v januarju 2019. Nadomestila za nadzor za teko?e leto so se zara?unala oktobra 2019, v pla?ilo pa so zapadla decembra 2019, torej je bila ve?ina nadomestil prejetih v istem poslovnem letu.

Pojasnilo ?t. 7 – Bankovci v obtoku

Ta postavka vklju?uje dele? ECB (8%) v skupni koli?ini eurobankovcev v obtoku (glej ?Bankovci v obtoku? v razdelku 2.3 ?Ra?unovodske usmeritve?) in je na dan 31. decembra 2019 zna?ala 103.420 milijonov EUR (2018: 98.490 milijonov EUR).

Pojasnilo ?t. 8 – Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmo?ja v eurih

Centralne banke Eurosistema imajo mo?nost, da kot zavarovanje v operacijah posojanja vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja, sprejemajo tudi gotovino, ne da bi jo morale reinvestirati. Te operacije v primeru ECB izvajajo specializirane institucije.

Na dan 31. decembra 2019 je vrednost nedospelih tovrstnih transakcij posojanja vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, zna?ala 1.325 milijonov EUR (2018: 1.399 milijonov EUR). Gotovina, prejeta kot zavarovanje, je bila prenesena na ra?une TARGET2. Ker je gotovina ob koncu leta ostala neinvestirana, so bile te transakcije zabele?ene v bilanci stanja (glej ?Povratne transakcije? v razdelku 2.3 ?Ra?unovodske usmeritve?).[31]

Pojasnilo ?t. 9 – Obveznosti do drugih rezidentov euroobmo?ja v eurih

Pojasnilo ?t. 9.1 – Druge obveznosti

Na dan 31. decembra 2019 je ta pozicija zna?ala 20.466 milijonov EUR (2018: 9.152 milijonov EUR). Postavka vklju?uje vloge Evropske dru?be za finan?no stabilnost (EFSF) in Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS). V skladu s ?lenom 21 Statuta ESCB lahko ECB nastopa kot fiskalni agent za institucije, organe, urade ali agencije Unije, institucionalne enote centralne, regionalne ali lokalne ravni dr?ave, druge osebe javnega prava ali javna podjetja dr?av ?lanic.

Postavka vklju?uje tudi vloge oziroma vpla?ila sredstev, ki jih prejme ECB, opravljena pa so s strani ali v imenu udele?encev sistema EURO1 in RT1[32] in se uporabljajo kot jamstveni sklad za EURO1 oziroma za podporo poravnavam v RT1.

Pojasnilo ?t. 10 – Obveznosti do nerezidentov euroobmo?ja v eurih

Na dan 31. decembra 2019 je ta pozicija zna?ala 7.245 milijonov EUR (2018: 10.361 milijonov EUR). Najve?ja komponenta te postavke je bil znesek v vi?ini 3.350 milijonov EUR (2018: 3.682 milijonov EUR), ki je nastal na podlagi stalnega dogovora o povratnih valutnih zamenjavah z ameri?ko centralno banko (Federal Reserve Bank of New York). V okviru tega dogovora ECB od ameri?ke centralne banke s transakcijo zamenjave prejme ameri?ke dolarje s ciljem, da bi nasprotnim strankam Eurosistema ponudila kratkoro?na sredstva v ameri?kih dolarjih. Hkrati ECB izvede veri?ne transakcije zamenjave z nacionalnimi centralnimi bankami euroobmo?ja, ki pridobljena sredstva uporabijo za operacije pove?evanja likvidnosti v ameri?kih dolarjih, ki jih z nasprotnimi strankami Eurosistema izvedejo v obliki povratnih transakcij. Zaradi veri?nih transakcij zamenjave nastanejo med ECB in nacionalnimi centralnimi bankami stanja znotraj Eurosistema (glej pojasnilo ?t. 11.2 ?Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)?). Zaradi transakcij zamenjave, izvedenih z ameri?ko centralno banko in nacionalnimi centralnimi bankami euroobmo?ja, nastanejo tudi terminske terjatve in obveznosti, ki se evidentirajo na zabilan?nih ra?unih (glej pojasnilo ?t. 19 ?Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti?).

Ta postavka vklju?uje tudi znesek v vi?ini 3.271 milijonov EUR (2018: 4.619 milijonov EUR), ki je obsegal stanja, ki jih imajo pri ECB centralne banke zunaj euroobmo?ja ter izhajajo iz transakcij prek sistema TARGET2 ali so njihova protipostavka. Zmanj?anje teh stanj v letu 2019 je bilo posledica pla?il nerezidentov euroobmo?ja rezidentom euroobmo?ja.

Preostanek te postavke vklju?uje tudi znesek v vi?ini 625 milijonov EUR (2018: 2.059 milijonov EUR) iz nedospelih transakcij posojanja vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja, ki so bile izvedene z nerezidenti euroobmo?ja, pri ?emer je bila gotovina prejeta kot zavarovanje in prenesena na ra?une v sistemu TARGET2 (glej pojasnilo ?t. 8 ?Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmo?ja v eurih?).

Pojasnilo ?t. 11 – Obveznosti znotraj Eurosistema

Pojasnilo ?t. 11.1 – Obveznosti, enakovredne prenosu deviznih rezerv

To so obveznosti do nacionalnih centralnih bank euroobmo?ja, ki so nastale s prenosom deviznih rezerv na ECB, ko so se banke pridru?ile Eurosistemu. V skladu s ?lenom 30.2 Statuta ESCB se ti prispevki dolo?ijo sorazmerno z dele?em nacionalnih centralnih bank v vpisanem kapitalu ECB. Po petletni prilagoditvi ute?i nacionalnih centralnih bank v klju?u za vpis kapitala ECB na dan 1. januarja 2019 so se ute?i nacionalnih centralnih bank euroobmo?ja v vpisanem kapitalu ECB zmanj?ale (glej pojasnilo ?t. 15 ?Kapital in rezerve?). Zato so se te obveznosti zmanj?ale za 448 milijonov EUR na 40.344 milijonov EUR, kot je prikazano v spodnji tabeli.

Ta stanja se obrestujejo dnevno po zadnji razpolo?ljivi mejni obrestni meri v operacijah glavnega refinanciranja Eurosistema, ki je prilagojena tako, da odra?a ni?elno stopnjo donosa zlata (glej pojasnilo ?t. 22.3 ?Obrestovanje terjatev nacionalnih centralnih bank v zvezi s prenesenimi deviznimi rezervami?).

Pojasnilo ?t. 11.2 – Druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)

Ta postavka je v letu 2019 vklju?evala stanja v sistemu TARGET2, ki so jih imele nacionalne centralne banke euroobmo?ja do ECB, in znesek, ki ga ECB dolguje nacionalnim centralnim bankam euroobmo?ja v zvezi z vmesno razdelitvijo dobi?ka ECB (glej ?Stanja znotraj ESCB/Eurosistema? oziroma ?Vmesna razdelitev dobi?ka? v razdelku 2.3 ?Ra?unovodske usmeritve?).

Zmanj?anje obveznosti v sistemu TARGET2 je predvsem posledica (a) pove?anja vlog, ki jih ECB sprejema v vlogi fiskalnega agenta (glej pojasnilo ?t. 9 ?Obveznosti do drugih rezidentov euroobmo?ja v eurih?), (b) obrestnih prihodkov od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike, (c) unov?enja vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev in prvih dveh programov nakupa kritih obveznic, ki so bili poravnani prek ra?unov v sistemu TARGET2. U?inek teh dejavnikov so deloma izravnali (a) neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, ki so bili prav tako poravnani prek ra?unov v sistemu TARGET2, (b) pla?ilo razdelitve dobi?ka ECB za leto 2018, (c) zmanj?anje gotovine, prejete kot zavarovanje pri posojanju kupljenih vrednostnih papirjev javnega sektorja (glej pojasnilo ?t. 8 ?Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmo?ja v eurih? in pojasnilo ?t. 10 ?Obveznosti do nerezidentov euroobmo?ja v eurih?), (d) poravnava pla?il rezidentov euroobmo?ja nerezidentom euroobmo?ja v sistemu TARGET2 (glej pojasnilo ?t. 10 ?Obveznosti do nerezidentov euroobmo?ja v eurih?).

Obrestovanje pozicij v sistemu TARGET2, z izjemo stanj, ki izhajajo iz veri?nih transakcij zamenjave v povezavi z operacijami pove?evanja likvidnosti v ameri?kih dolarjih, se izra?unava dnevno po zadnji razpolo?ljivi mejni obrestni meri, ki jo Eurosistem uporablja v avkcijah za operacije glavnega refinanciranja.

Pojasnilo ?t. 12 – Druge obveznosti

Pojasnilo ?t. 12.1 – Razlike zaradi prevrednotenja zabilan?nih instrumentov

Ta postavka vklju?uje spremembe v vrednotenju valutnih zamenjav in terminskih transakcij v tuji valuti, ki so bile nedospele na dan 31. decembra 2019 (glej pojasnilo ?t. 19 ?Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti?). Spremembe v vrednotenju so zna?ale 709 milijonov EUR (2018: 641 milijonov EUR) in so posledica pretvorbe tak?nih transakcij v eursko protivrednost po te?ajih, ki so veljali na datum bilance stanja, v primerjavi z vrednostjo v eurih, ki izhaja iz pretvorbe teh transakcij po povpre?ni nabavni vrednosti zadevne tuje valute (glej ?Zabilan?ni instrumenti? in ?Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti? v razdelku 2.3 ?Ra?unovodske usmeritve?).

Pojasnilo ?t. 12.2 – Pasivne ?asovne razmejitve

Na dan 31. decembra 2019 je ta postavka obsegala naslednje komponente:

Pojasnilo ?t. 12.3 – Razno

Na dan 31. decembra 2019 je ta postavka zna?ala 2.188 milijonov EUR (2018: 1.178 milijonov EUR). Vklju?evala je stanja v vi?ini 662 milijonov EUR (2018: 580 milijonov EUR) v zvezi z valutnimi zamenjavami in terminskimi transakcijami v tuji valuti, ki so bile nedospele 31. decembra 2019 (glej pojasnilo ?t. 19 ?Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti?). Ta stanja so nastala zaradi pretvorbe omenjenih transakcij v eursko protivrednost po povpre?ni nabavni vrednosti zadevne tuje valute na datum bilance stanja v primerjavi z njihovo protivrednostjo v eurih, v kateri so bile prvotno evidentirane (glej ?Zabilan?ni instrumenti? v razdelku 2.3 ?Ra?unovodske usmeritve?).

Postavka je vklju?evala tudi obveznost iz najema v vi?ini 232 milijonov EUR, in sicer zaradi uvedbe novih ra?unovodskih usmeritev za najeme od 1. januarja 2019 (glej ?Najemi? in ?Spremembe ra?unovodskih usmeritev? v razdelku 2.3 ?Ra?unovodske usmeritve?).

Poleg tega ta postavka vklju?uje neto obveznost ECB za dolo?ene zaslu?ke iz naslova pozaposlitvenih in drugih dolgoro?nih zaslu?kov zaposlenih in ?lanov Izvr?ilnega odbora ECB ter tistih ?lanov Nadzornega odbora, ki so zaposleni v ECB. Vklju?ene so tudi odpravnine za zaposlene ECB.

Pozaposlitveni zaslu?ki, drugi dolgoro?ni zaslu?ki in odpravnine v ECB

Bilanca stanja
Zneski, ki so bili v bilanci stanja pod postavko ?Razno? (obveznosti) priznani v zvezi s pozaposlitvenimi in drugimi dolgoro?nimi zaslu?ki ter odpravninami zaposlenih, so bili naslednji:

Opomba: V stolpcu z naslovom ?Odbora? so navedeni zneski za Izvr?ilni odbor ECB in Nadzorni odbor.

V letu 2019 je sedanja vrednost obveze za dolo?ene zaslu?ke do zaposlenih v vi?ini 2.497 milijonov EUR (2018: 1.608 milijonov EUR) vklju?evala zaslu?ke, ki se financirajo brez skladov, v vi?ini 323 milijonov EUR (2018: 226 milijonov EUR) iz naslova pozaposlitvenih zaslu?kov razen pokojnin, iz naslova drugih dolgoro?nih zaslu?kov in iz naslova odpravnin. Sedanja vrednost obveze za dolo?ene zaslu?ke do ?lanov Izvr?ilnega odbora in do ?lanov Nadzornega odbora v vi?ini 39 milijonov EUR (2018: 29 milijonov EUR) se nana?a izklju?no na sistem financiranja brez skladov, ki velja za pozaposlitvene in druge dolgoro?ne zaslu?ke.

Ponovna izmera neto obveznosti ECB za dolo?ene zaslu?ke iz naslova pozaposlitvenih zaslu?kov je v bilanci stanja pripoznana pod postavko obveznosti ?Ra?uni prevrednotenja?. Izguba zaradi ponovne izmere pod to postavko obveznosti je v letu 2019 zna?ala 749 milijonov EUR (2018: 129 milijonov EUR) (glej pojasnilo ?t. 14 ?Ra?uni prevrednotenja?).

Spremembe v obvezi za dolo?ene zaslu?ke, sredstvih programa in rezultatih ponovne izmere
Spremembe v sedanji vrednosti obveze za dolo?ene zaslu?ke so bile naslednje:

Opomba: V stolpcu z naslovom ?Odbora? so navedeni zneski za Izvr?ilni odbor ECB in Nadzorni odbor.
1) Neto znesek vklju?uje obvezne prispevke in vpla?ila v program oziroma izpla?ila iz njega. Obvezni prispevki, ki jih pla?ajo zaposleni, zna?ajo 7,4%, obvezni prispevki, ki jih pla?a ECB, pa 20,7% osnovne pla?e.

Skupna izguba zaradi ponovne izmere obveze za dolo?ene zaslu?ke v vi?ini 763 milijonov EUR je v letu 2019 nastala predvsem zaradi zni?anja diskontne stopnje z 2,3% v letu 2018 na 1,2% v letu 2019. Dodatni viri izgube zaradi ponovne izmere so vklju?evali uporabo novih tabel umrljivosti in v veliko manj?i meri izkustvene prilagoditve, ki so bile posledica razlike med aktuarskimi predpostavkami iz lanskoletnega poro?ila in dejanskimi izku?njami.

Pla?ani zaslu?ki so se v letu 2019 zni?ali na 24 milijonov EUR (2018: 46 milijonov EUR), in sicer predvsem zaradi ni?jih enkratnih izpla?il odpravnin zaposlenim, ki so bili sprejeti v za?asni program kariernih prehodov. Program je bil uveden leta 2017 za zaposlene z dolgim delovnim sta?em, omogo?il pa naj bi jim prostovoljni prehod v kariero zunaj ECB pod posebnimi pogoji.

Spremembe v po?teni vrednosti sredstev programa za zaposlene v stebru z dolo?enimi zaslu?ki so bile v letu 2019 naslednje:

Dobi?ek zaradi ponovne izmere sredstev programa v letu 2019 je bil posledica dejstva, da je bil dejanski donos enot sklada bistveno vi?ji od predvidenih obrestnih prihodkov od sredstev programa.

Spremembe rezultatov ponovne izmere so bile v letu 2019 naslednje:

Izkaz poslovnega izida
Zneski, priznani v izkazu poslovnega izida za leto 2019, so naslednji:

Opomba: V stolpcu z naslovom ?Odbora? so navedeni zneski za Izvr?ilni odbor ECB in Nadzorni odbor.

Skupaj je izguba zaradi ponovne izmere drugih dolgoro?nih zaslu?kov in odpravnin, ki se prizna neposredno v izkazu poslovnega izida, v letu 2019 zna?ala 18 milijonov EUR. Ve?ina tega zneska je povezana z drugimi dolgoro?nimi zaslu?ki in je nastala predvsem zaradi zni?anja diskontne stopnje z 2,3% v letu 2018 na 1,2% v letu 2019.

Stro?ki sprotnega slu?bovanja so se v letu 2019 zni?ali na 92 milijonov EUR (2018: 98 milijonov EUR), in sicer predvsem zaradi zvi?anja diskontne stopnje z 2,1% v letu 2017 na 2,3% v letu 2018.[33]

Glavne predpostavke
Pri vrednotenju postavk iz tega pojasnila so neodvisni aktuarji uporabili predpostavke, ki jih je za namene ra?unovodstva in razkritja sprejel Izvr?ilni odbor. Glavne predpostavke, uporabljene za izra?un obveznosti iz naslova pozaposlitvenih zaslu?kov in drugih dolgoro?nih zaslu?kov, so naslednje:

1) Te predpostavke so bile uporabljene pri izra?unu tistega dela obveze ECB za dolo?ene zaslu?ke, ki se financira s sredstvi z osnovno kapitalsko garancijo.
2) Upo?tevana je tudi prihodnja rast pla? posameznikov v razponu do najve? 1,8% letno, odvisno od starosti udele?encev programa.
3) V skladu s pravili ECB o pokojninskem programu se bodo pokojnine zvi?evale letno. ?e bo splo?na prilagoditev pla? zaposlenih v ECB manj?a od inflacije, potem bo tudi zvi?anje pokojnin skladno s splo?no prilagoditvijo pla?. ?e bo splo?na prilagoditev pla? ve?ja od inflacije, potem se bo ta prilagoditev uporabila tudi pri dolo?itvi zvi?anja pokojnin pod pogojem, da finan?no stanje pokojninskega programa ECB dopu??a tak?no zvi?anje.

Poleg tega so prostovoljni prispevki zaposlenih v steber z dolo?enimi prispevki v letu 2019 zna?ali 171 milijonov EUR (2018: 140 milijonov EUR). Ti prispevki se investirajo v sredstva programa in zaradi njih nastane obveza v enaki vrednosti.

Pojasnilo ?t. 13 – Rezervacije

Ta postavka obsega predvsem rezervacijo za finan?na tveganja. V letu 2019 se je obseg te rezervacije pove?al, tako da krije vsa finan?na tveganja (tj. tr?no, likvidnostno in kreditno tveganje). Pred tem je krila le tveganje deviznega te?aja, obrestno in kreditno tveganje ter tveganje cene zlata.

Rezervacija za finan?na tveganja se bo v obsegu, ki je po mnenju Sveta ECB potreben, uporabila za pokritje prihodnjih realiziranih in nerealiziranih izgub. Velikost in nadaljnja potrebnost te rezervacije se ugotavljata letno na podlagi ocene ECB o izpostavljenosti zgoraj navedenim tveganjem in z upo?tevanjem cele vrste dejavnikov. Velikost rezervacije skupaj s splo?nim rezervnim skladom ne sme prese?i vrednosti kapitala ECB, ki so ga vpla?ale nacionalne centralne banke euroobmo?ja.

Ob upo?tevanju (i) zmanj?anja ute?i nacionalnih centralnih bank euroobmo?ja v vpisanem kapitalu ECB zaradi petletne prilagoditve klju?a za vpis kapitala ECB na dan 1. januarja 2019 (glej pojasnilo ?t. 15 ?Kapital in rezerve?) in (ii) rezultatov ocene izpostavljenosti ECB finan?nim tveganjem je Svet ECB sklenil, da 31. decembra 2019 sprosti 84 milijonov EUR iz rezervacije ECB za finan?na tveganja, da bi upo?teval najve?ji dovoljeni obseg rezervacije. Rezervacija za finan?na tveganja je tako 31. decembra 2019 zna?ala 7.536 milijonov EUR, kar je enako vrednosti kapitala ECB, ki so ga vpla?ale nacionalne centralne banke euroobmo?ja, na ta datum.

Pojasnilo ?t. 14 – Ra?uni prevrednotenja

Ta postavka vklju?uje predvsem stanja prevrednotenja, ki izhajajo iz nerealiziranega dobi?ka od sredstev, obveznosti in zabilan?nih instrumentov (glej ?Priznavanje prihodkov?, ?Zlato ter sredstva in obveznosti v tuji valuti?, ?Vrednostni papirji? in ?Zabilan?ni instrumenti? v razdelku 2.3 ?Ra?unovodske usmeritve?). Vklju?uje tudi ponovno izmero neto obveznosti ECB za dolo?ene zaslu?ke iz naslova pozaposlitvenih zaslu?kov (glej ?Pozaposlitveni zaslu?ki, drugi dolgoro?ni zaslu?ki in odpravnine v ECB? v razdelku 2.3 ?Ra?unovodske usmeritve? in pojasnilo ?t. 12.3 ?Razno?).

Obseg ra?unov prevrednotenja se je pove?al predvsem zaradi zvi?anja cene zlata in depreciacije eura v razmerju do ameri?kega dolarja in japonskega jena v letu 2019.

Pri prevrednotenju ob koncu leta so bili uporabljeni naslednji te?aji:

Pojasnilo ?t. 15 – Kapital in rezerve

Pojasnilo ?t. 15.1 – Kapital

Sprememba kapitalskega klju?a ECB
V skladu s ?lenom 29 Statuta ESCB se ute?i, dolo?ene nacionalnim centralnim bankam za vpis kapitala ECB, prilagodijo vsakih pet let[34] glede na dele? posamezne dr?ave ?lanice v celotnem prebivalstvu in bruto doma?em proizvodu EU, pri ?emer sta si dele?a enaka.[35] ?etrta tak?na prilagoditev od ustanovite ECB se je izvedla 1. januarja 2019, dele?i nacionalnih centralnih bank v kapitalskem klju?u pa so se prilagodili, kot sledi:

Vpla?ani kapital ECB
Vpisani kapital ECB zna?a 10.825 milijonov EUR. Po petletni prilagoditvi kapitalskega klju?a ECB se je ute? nacionalnih centralnih bank euroobmo?ja (z vpisi, vpla?animi v celoti) v vpisanem kapitalu ECB zmanj?ala za 0,7739 odstotne to?ke, medtem ko se je ute? nacionalnih centralnih bank zunaj euroobmo?ja (ki vpla?ajo le 3,75% svojih vpisov) za prav toliko pove?ala. Tako se je 1. januarja 2019 vpla?ani kapital ECB zmanj?al za 81 milijonov EUR na 7.659 milijonov EUR, kot je prikazano v spodnji tabeli:


2.5 Zabilan?ni instrumenti

Pojasnilo ?t. 16 – Programi posojanja vrednostnih papirjev

ECB ima v okviru upravljanja lastnih sredstev sklenjen sporazum o programu posojanja vrednostnih papirjev, v skladu s katerim specializirana institucija v imenu ECB sklepa transakcije posojanja vrednostnih papirjev.

Poleg tega je ECB v skladu z odlo?itvami Sveta ECB dala na voljo za posojanje svoja imetja vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru prvega, drugega in tretjega programa nakupa kritih obveznic, ter svoja imetja vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, ki so primerni tudi za nakup v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja.[36]

Operacije posojanja vrednostnih papirjev se evidentirajo na zabilan?nih ra?unih, razen ?e se te operacije ne izvajajo z gotovinskim zavarovanjem, ki ob koncu leta ostane neinvestirano.[37] Stanje operacij posojanja vrednostnih papirjev je na dan 31. decembra 2019 zna?alo 10.076 milijonov EUR (2018: 9.646 milijonov EUR). Od tega zneska je bilo 5.502 milijona EUR (2018: 4.440 milijonov EUR) povezanih s posojanjem vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike.

Pojasnilo ?t. 17 – Terminske pogodbe na obrestno mero v tuji valuti

Na dan 31. decembra 2019 so bile nedospele naslednje devizne transakcije, izkazane po tr?nih te?ajih ob koncu leta:

Te transakcije so bile izvedene v okviru upravljanja deviznih rezerv ECB.

Pojasnilo ?t. 18 – Obrestne zamenjave

Na dan 31. decembra 2019 so bile nedospele transakcije obrestnih zamenjav z nominalno vrednostjo 703 milijone EUR (2018: 519 milijonov EUR), izkazano po tr?nih te?ajih ob koncu leta. Te transakcije so bile izvedene v okviru upravljanja deviznih rezerv ECB.

Pojasnilo ?t. 19 – Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti

Upravljanje deviznih rezerv
Valutne zamenjave in terminske transakcije v tuji valuti so se v letu 2019 izvajale v okviru upravljanja deviznih rezerv ECB. Nedospele terjatve in obveznosti iz teh transakcij na dan 31. decembra 2019 so izkazane po tr?nih te?ajih ob koncu leta, in sicer:

Operacije pove?evanja likvidnosti
Terjatve in obveznosti v ameri?kih dolarjih s poravnavo v letu 2019 so nastale z zagotavljanjem likvidnosti v ameri?kih dolarjih nasprotnim strankam Eurosistema (glej pojasnilo ?t. 10 ?Obveznosti do nerezidentov euroobmo?ja v eurih?).

Pojasnilo ?t. 20 – Upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil

ECB je bila leta 2019 ?e naprej odgovorna za upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil v EU v okviru mehanizma srednjero?ne finan?ne pomo?i in Evropskega mehanizma za finan?no stabilizacijo, za sporazum o posojilih Gr?iji in za izvajanje pla?il v zvezi z dvema posojiloma, ki ju je odobrila Evropska dru?ba za finan?no stabilnost (EFSF). Leta 2019 je ECB obdelala pla?ila v zvezi s temi operacijami in pla?ila, povezana s prispevki ?lanic v delni?ki kapital Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS).

Pojasnilo ?t. 21 – Pogojne obveznosti iz nere?enih pravnih sporov

Nekateri imetniki vlog, delni?arji in imetniki obveznic v ciprskih kreditnih institucijah so vlo?ili ve? to?b proti ECB in drugim institucijam EU. To?niki trdijo,da so zaradi dejanj, ki so po njihovem prepri?anju privedla do prestrukturiranja omenjenih kreditnih institucij v okviru programa finan?ne pomo?i Cipru, utrpeli finan?ne izgube. Dva od teh primerov je Splo?no sodi??e EU v letu 2018 zavrnilo kot neutemeljena, trenutno pa pred Sodi??em Evropske unije te?e postopek o prito?bi zoper ti dve sodbi. To je v skladu s sklepi Splo?nega sodi??a iz leta 2014, v katerih je to v celoti zavrnilo 12 podobnih primerov kot nedopustne, in s sodbami Sodi??a Evropske unije na prito?beni stopnji iz leta 2016, v katerih je to bodisi potrdilo nedopustnost primerov ali pa razsodilo v prid ECB. Sodelovanje ECB v procesu, ki je privedel do zaklju?ka programa finan?ne pomo?i, je bilo v skladu s Pogodbo o EMS omejeno na tehni?no svetovanje, pri ?emer je sodelovala z Evropsko komisijo, ter na izdajo nezavezujo?ega mnenja o osnutku ciprskega zakona o re?evanju kreditnih institucij. Zato menimo, da ECB zaradi teh zadev ne bo imela izgub.


2.6 Pojasnila k izkazu poslovnega izida

Pojasnilo ?t. 22 – Neto obrestni prihodki

Pojasnilo ?t. 22.1 – Obrestni prihodki od deviznih rezerv

Ta postavka vklju?uje obrestne prihodke, brez obrestnih odhodkov, od neto deviznih rezerv ECB, kot sledi:

Splo?no pove?anje neto obrestnih prihodkov v letu 2019 je bilo predvsem posledica ve?jih obrestnih prihodkov od portfelja v ameri?kih dolarjih. K pove?anju je prispevala tudi apreciacija ameri?kega dolarja v razmerju do eura.

Pojasnilo ?t. 22.2 – Obrestni prihodki, ki izhajajo iz razdelitve eurobankovcev znotraj Eurosistema

Ta postavka obsega obrestne prihodke od 8-odstotnega dele?a ECB v celotnem obsegu izdanih eurobankovcev (glej ?Bankovci v obtoku? v razdelku 2.3 ?Ra?unovodske usmeritve? in pojasnilo ?t. 5.1 ?Terjatve v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema?). Obrestni prihodki v letu 2019 so zna?ali ni?, ker je obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja celo leto ostala na ravni 0%.

Pojasnilo ?t. 22.3 – Obrestovanje terjatev nacionalnih centralnih bank v zvezi s prenesenimi deviznimi rezervami

V tej postavki so prikazane obresti, pla?ane nacionalnim centralnim bankam euroobmo?ja za njihove terjatve iz naslova deviznih rezerv, prenesenih na ECB (glej pojasnilo ?t. 11.1 ?Obveznosti, enakovredne prenosu deviznih rezerv?). Te obresti so v letu 2019 zna?ale ni?, ker je bila obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja celo leto na ravni 0%.

Pojasnilo ?t. 22.4 – Drugi obrestni prihodki in drugi obrestni odhodki

Drugi obrestni prihodki in drugi obrestni odhodki so bili v letu 2019 naslednji:

1) Neto obrestni prihodki ECB od imetij gr?kih dr?avnih obveznic v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev so zna?ali 94 milijonov EUR (2018: 127 milijonov EUR).

Pojasnilo ?t. 23 – Realizirani dobi?ek/izguba iz finan?nih operacij

Neto realizirani dobi?ek/izguba iz finan?nih operacij v letu 2019 je bil naslednji:

Neto realizirani dobi?ek/izguba iz cenovnih sprememb obsega realizirani dobi?ek in izgubo od vrednostnih papirjev, terminskih pogodb na obrestno mero in obrestnih zamenjav. Neto realizirani dobi?ek iz cenovnih sprememb v letu 2019 je bil predvsem posledica realiziranega dobi?ka iz cenovnih sprememb v portfelju v ameri?kih dolarjih, ker je bila donosnost dolarskih vrednostnih papirjev v primerjavi z letom 2018 ni?ja.

Pojasnilo ?t. 24 – Delni odpis finan?nih sredstev in pozicij

Delni odpisi finan?nih sredstev in pozicij so bili v letu 2019 naslednji:

Tr?na vrednost ve? vrednostnih papirjev v portfelju lastnih sredstev in v dolarskem portfelju se je proti koncu leta 2019 zni?ala ob zvi?anju njihove donosnosti. To je privedlo do nerealiziranih izgub iz cenovnih sprememb vrednostnih papirjev ob koncu leta.

Pojasnilo ?t. 25 – Neto prihodki/odhodki iz provizij

V letu 2019 so prihodke v tej skupini predstavljali predvsem nadomestila za nadzor in upravne kazni, nalo?ene nadzorovanim subjektom zaradi neizpolnjevanja ban?nih predpisov EU na podro?ju bonitetnih zahtev (vklju?no z nadzorni?kimi odlo?itvami ECB). Odhodki so obsegali predvsem skrbni?ke provizije.

Prihodki in izdatki v zvezi z nadzorni?kimi nalogami
ECB nadzorovanim subjektom zara?unava letna nadomestila, da bi si povrnila izdatke, ki jih ima z izvajanjem nadzorni?kih nalog. Aprila 2019 je napovedala, da bodo letna nadomestila za nadzor v letu 2019 zna?ala 576 milijonov EUR. Znesek je temeljil na ocenjenih letnih stro?kih nadzorni?kih nalog za leto 2019 v vi?ini 559 milijonov EUR, prilagojenih za (i) primanjkljaj v vi?ini 15 milijonov EUR, ki je bil prenesen iz obdobja zara?unavanja nadomestil v letu 2018, in (ii) znesek, ki je bil vrnjen posameznim bankam za prej?nja obdobja zara?unavanja nadomestil (2 milijona EUR).[38]

Na podlagi dejanskih izdatkov, ki jih je imela ECB pri izvajanju nalog ban?nega nadzora, je prihodek od nadomestil za nadzor v letu 2019 zna?al 537 milijonov EUR. Prese?ek v vi?ini 22 milijonov EUR, ki je nastal zaradi razlike med ocenjenimi izdatki (559 milijonov EUR) in dejanskimi izdatki (537 milijonov EUR) za leto 2019, je prikazan pod postavko ?Pasivne ?asovne razmejitve? (glej pojasnilo ?t. 12.2 ?Pasivne ?asovne razmejitve?). Zaradi prese?ka se bo zni?al skupni znesek, ki se bo v letu 2021 zara?unal bankam za obdobje zara?unavanja nadomestil 2020, potem ko se bo za?elo naknadno zara?unavanje nadomestil v skladu z revidiranim okvirom nadomestil.[39]

ECB ima tudi pravico, da nadzorovanim subjektom, ki ne izpolnjujejo ban?nih predpisov EU na podro?ju bonitetnih zahtev (vklju?no z nadzorni?kimi odlo?itvami ECB), nalo?i upravne kazni. S tem povezani prihodki se ne upo?tevajo pri izra?unu letnih nadomestil za nadzor, temve? se evidentirajo kot prihodki v izkazu poslovnega izida ECB in se razdelijo nacionalnim centralnim bankam euroobmo?ja v okviru ureditve, ki v ECB velja za razdelitev dobi?ka. V letu 2019 so prihodki od kazni, nalo?enih nadzorovanim subjektom, zna?ali 7 milijonov EUR.

Prihodki ECB v zvezi z nadzorni?kimi nalogami v letu 2019 so bili torej naslednji:

Izdatki, povezani z ban?nim nadzorom, izhajajo iz neposrednega nadzora pomembnih subjektov, iz pregleda nad nadzorom manj pomembnih subjektov ter iz izvajanja horizontalnih nalog in specializiranih storitev. Vklju?ujejo tudi izdatke za podporne storitve, ki so potrebne za izvajanje nadzorni?kih nalog ECB, kot so upravljanje prostorov, kadrovska slu?ba, administrativne storitve, prora?un in kontroling, ra?unovodstvo, pravna slu?ba, stiki z javnostjo in prevajalske storitve, notranja revizija ter statisti?ne in ra?unalni?ke storitve, ki so potrebne za izvajanje nadzorni?kih nalog ECB.

Za leto 2019 so bili skupni dejanski izdatki, povezani z nadzorni?kimi nalogami ECB, ki se povrnejo prek letnih nadomestil za nadzor, naslednji:

Pove?anje izdatkov za pla?e in zaslu?ke je bilo posledica ve?jega povpre?nega ?tevila zaposlenih, ki v ECB delajo na podro?ju ban?nega nadzora. Zaradi ve?jega ?tevila zaposlenih so se pove?ali tudi stro?ki, povezani s prostori in opremo, medtem ko so se drugi odhodki iz poslovanja zni?ali predvsem zaradi ni?jih stro?kov svetovanja v zvezi z nadzorni?kimi nalogami, ?e posebej v zvezi s ciljno usmerjenim pregledom notranjih modelov (TRIM), ki bo zaklju?en v letu 2020.

Pojasnilo ?t. 26 – Prihodki iz delnic in udele?b v drugih dru?bah

Pod to postavko so prikazane prejete dividende od delnic, ki jih ima ECB v BIS (glej pojasnilo ?t. 6.2 ?Druga finan?na sredstva?).

Pojasnilo ?t. 27 – Drugi prihodki

Drugi prihodki so tekom leta 2019 izhajali predvsem iz prispevkov nacionalnih centralnih bank euroobmo?ja k stro?kom ECB, ki jih je ta imela v zvezi s skupnimi projekti Eurosistema.

Pojasnilo ?t. 28 – Stro?ki dela

Stro?ki dela so bili v letu 2019 naslednji:

1) Pla?e in nadomestila so v osnovi oblikovani na podlagi pla?nega sistema Evropske unije in so z njim primerljivi.

Povpre?no ?tevilo zaposlenih, izra?eno kot ekvivalent polnega delovnega ?asa,[40] je bilo 3.770 (2018: 3.546), od katerih je bilo 349 vodstvenih delavcev (2018: 337).

Stro?ki dela so se leta 2019 zvi?ali predvsem zaradi vi?jega povpre?nega ?tevila zaposlenih v ECB in vi?ji stro?kov, povezanih z drugimi dolgoro?nimi zaslu?ki, kar je bila predvsem posledica ni?je diskontne stopnje v aktuarskem vrednotenju ob koncu leta 2019 (glej pojasnilo ?t. 12.3 ?Razno?).

Pla?ila Izvr?ilnemu odboru in Nadzornemu odboru
?lani Izvr?ilnega odbora ter tisti ?lani Nadzornega odbora, ki so zaposleni v ECB, prejmejo osnovno pla?o ter nadomestilo za bivanje in za reprezentan?ne stro?ke. Predsednici oz. predsedniku je namesto dodatka za bivanje zagotovljena rezidenca. V skladu s Pogoji za zaposlitev v Evropski centralni banki so ?lani obeh odborov lahko upravi?eni do dodatka za vzdr?evane dru?inske ?lane, otro?kega dodatka in dodatka za ?olanje, odvisno od okoli??in posameznika. Pla?e so obdav?ene z davkom v korist EU, od njih pa se obra?una tudi odbitek v zvezi s prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo ter nezgodno zavarovanje. Nadomestila niso obdav?ena in se ne upo?tevajo pri izra?unu pokojnine.

V letu 2019 je bila osnovna pla?a ?lanov Izvr?ilnega odbora ter tistih ?lanov Nadzornega odbora, ki so zaposleni v ECB (tj. brez predstavnikov nacionalnih nadzornikov), naslednja:[41]

1) V tem znesku ni zajeta pla?a podpredsednika oz. podpredsednice Nadzornega odbora (Sabine Lautenschl?ger do februarja 2019 in Yves Mersch od oktobra 2019), ki se poro?a skupaj s pla?o ostalih ?lanov Izvr?ilnega odbora.

Skupni obseg nadomestil, izpla?anih ?lanom obeh odborov, in prispevki ECB za zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo in nezgodno zavarovanje v njihovem imenu so zna?ali 1.182.767 EUR (2018: 835.371 EUR). Nekdanji ?lani obeh odborov lahko prejemajo prehodna pla?ila ?e omejeno obdobje po koncu svojega mandata. V letu 2019 so ta pla?ila, s tem povezani dodatki za vzdr?evane dru?inske ?lane ter prispevki ECB za zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo in nezgodno zavarovanje nekdanjih ?lanov obeh odborov zna?ali 864.287 EUR (2018: 169.346 EUR). Skupni obseg nadomestil in prehodna pla?ila so se pove?ali predvsem zato, ker je v letu 2019 iz ECB od?lo oz. se je ECB pridru?ilo ve?je ?tevilo ?lanov odborov kot prej?nje leto.

Pla?ila pokojnin, vklju?no s pozaposlitvenimi dodatki, ter prispevki za zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo in nezgodno zavarovanje za nekdanje ?lane obeh odborov in njihove vzdr?evane ?lane so zna?ali 1.848.157 EUR (2018: 3.047.064).[42] V letu 2019 je ta znesek vklju?eval prenos v drugo pokojninsko shemo ob upokojitvi nekdanjega ?lana odbora. Leta 2018 je vklju?eval pla?ilo pav?alnega zneska ob upokojitvi nekdanjega ?lana odbora namesto prihodnjih pla?il pokojnine.

Pojasnilo ?t. 29 – Administrativni stro?ki

Ta postavka v vi?ini 476 milijonov EUR (2018: 525 milijonov EUR) vklju?uje vse druge teko?e izdatke za svetovanje, informacijsko tehnologijo, vzdr?evanje prostorov, opremo, ki ni investicijske narave, ter druge storitve in dobavljeno blago, vklju?no z izdatki za zaposlene, ki so povezani z njihovim usposabljanjem, zaposlovanjem, selitvijo in namestitvijo.

V letu 2019 so se administrativni stro?ki zni?ali predvsem zaradi ni?jih stro?kov, povezanih z najemom prostorov, agencijskimi delavci in podporo zunanjih svetovalcev. Ni?ji izdatki za najemnine so bili posledica priznavanja zgradb s pravico do uporabe v bilanci stanja (glej ?Spremembe ra?unovodskih usmeritev? v razdelku 2.3 ?Ra?unovodske usmeritve? in pojasnilo ?t. 6.1 ?Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva?) in evidentiranja s tem povezanih izdatkov kot amortizacije.

Pojasnilo ?t. 30 – Storitve tiskanja bankovcev

Ti izdatki izhajajo ve?inoma iz ?ezmejnega prevoza eurobankovcev med tiskarnami in nacionalnimi centralnimi bankami, ko gre za dostavo novih bankovcev, ter med nacionalnimi centralnimi bankami, ko gre za usklajevanje med pomanjkanjem in prese?nimi zalogami bankovcev. Te stro?ke centralno pokriva ECB.


2.7 Dogodki po datumu bilance stanja

Pojasnilo ?t. 31 – Prilagoditev kapitalskega klju?a ECB po izstopu Zdru?enega kraljestva iz EU

Zaradi izstopa Zdru?enega kraljestva iz EU in posledi?nega umika centralne banke Bank of England iz ESCB, so se ute?i, dolo?ene preostalim nacionalnim centralnim bankam v klju?u za vpis kapitala ECB, na dan 1. februarja 2020 prilagodile, kot sledi:

Vpliv na kapital ECB
ECB je po izstopu Bank of England iz ESCB vpisani kapital ohranila nespremenjen na ravni 10.825 milijarde EUR. Dele? Bank of England v vpisanem kapitalu ECB, ki je zna?al 14,3%, je bil prerazporejen med nacionalne centralne banke v euroobmo?ju in zunaj euroobmo?ja.

Vpla?ani kapital ECB bo v letu 2020 ostal nespremenjen na ravni 7.659 milijonov EUR, ker so preostale nacionalne centralne banke pokrile nekdanji vpla?ani kapital Bank of England v vi?ini 58 milijonov EUR. V naslednjih dveh letih bodo centralne banke euroobmo?ja v dveh letnih obrokih vpla?ale ?e preostanek pove?anega vpisa kapitala ECB po izstopu Bank of England iz ESCB. Tako se bo vpla?ani kapital ECB zvi?al s 7.659 milijonov EUR v letu 2020 na 8.270 milijonov EUR v letu 2021 in 8.880 milijonov EUR v letu 2022.

Vpliv na terjatve nacionalnih centralnih bank, enakovredne prenosu deviznih rezerv na ECB
V skladu s ?lenom 30.2 Statuta ESCB se prispevki nacionalnih centralnih bank k prenosu deviznih rezerv na ECB dolo?ijo sorazmerno z njihovim dele?em v vpisanem kapitalu ECB. Potem ko (a) so se ute?i nacionalnih centralnih bank euroobmo?ja (ki so prenesle devizne rezerve na ECB) v vpisanem kapitalu ECB pove?ale zaradi izstopa Bank of England iz ESCB in (b) je Svet ECB sprejel odlo?itev, da zmanj?a dele? prispevkov nacionalnih centralnih bank v euroobmo?ju, tako da skupni znesek deviznih rezerv, ki so jih prenesle nacionalne centralne banke, ostane na enaki ravni kot pred izstopom Bank of England iz ESCB, so skupne terjatve nacionalnih centralnih bank, enakovredne tem prenosom, ostale prakti?no nespremenjene.


3 Poro?ilo neodvisnega revizorja

To poro?ilo revizorja je ECB pripravila kot informativni prevod poro?ila zunanjega revizorja ECB. V primeru razhajanj je veljavna angle?ka razli?ica, ki jo je podpisala revizijska dru?ba Baker Tilly.


4 Pojasnilo k razdelitvi dobi?ka/razporeditvi izgube

To pojasnilo ni del ra?unovodskih izkazov ECB za leto 2019.

V skladu s ?lenom 33 Statuta ESCB se ?isti dobi?ek ECB prenese v naslednjem zaporedju:

  1. znesek, ki ga dolo?i Svet ECB in ne sme presegati 20% ?istega dobi?ka, se prenese v splo?ni rezervni sklad najve? do vi?ine, ki je enaka 100% kapitala;
  2. preostali ?isti dobi?ek se razdeli med delni?arje ECB sorazmerno z njihovimi vpla?animi dele?i.[43]

?e ima ECB izgubo, se primanjkljaj pokrije iz splo?nega rezervnega sklada ECB, po potrebi pa na podlagi sklepa Sveta ECB tudi iz denarnih prihodkov v danem poslovnem letu, in sicer sorazmerno z vi?ino in do vi?ine zneskov, ki so v skladu s ?lenom 32.5 Statuta ESCB porazdeljeni nacionalnim centralnim bankam.[44]

Leta 2019 je ?isti dobi?ek ECB zna?al 2.366 milijonov EUR. S sklepom Sveta ECB je bil z vmesno razdelitvijo dobi?ka 31. januarja 2020 nacionalnim centralnim bankam v euroobmo?ju razdeljen dobi?ek v vi?ini 1.431 milijonov EUR. Svet ECB je nadalje sklenil, da se nacionalnim centralnim bankam v euroobmo?ju razdeli tudi preostali dobi?ek v vi?ini 935 milijonov EUR.

? Evropska centralna banka, 2020

Po?tni naslov 60640 Frankfurt na Majni, Nem?ija
Telefon +49 69 1344 0
Spletno mesto www.auexnv.com.cn

Vse pravice so pridr?ane. Razmno?evanje v izobra?evalne in nekomercialne namene je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Za terminologijo glej glosar ECB (samo v angle??ini).

HTML ISBN 978-92-899-4134-1, ISSN 2443-4906, doi:10.2866/543134, QB-BS-20-001-SL-Q


[1]Zaradi zaokro?evanja se ?tevilke v dokumentu ne ujemajo popolnoma s se?tevki, odstotki pa se ne ujemajo popolnoma z absolutnimi vrednostmi.
[2]?Ra?unovodski izkazi? obsegajo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in pojasnila, ?zaklju?ni ra?un? pa ra?unovodske izkaze, poslovno poro?ilo, poro?ilo revizorja ter pojasnilo k razdelitvi dobi?ka/razporeditvi izgube.
[3]Protokol o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke.
[4]Program nakupa vrednostnih papirjev sestavljajo tretji program nakupa kritih obveznic, program nakupa listinjenih vrednostnih papirjev, program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in program nakupa vrednostnih papirjev podjetni?kega sektorja. ECB ne opravlja nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetni?kega sektorja. Dodatne informacije o programu nakupa vrednostnih papirjev so na spletnem mestu ECB.
[5]Leta 2019 se je skupna vrednost eurobankovcev v obtoku v Eurosistemu pove?ala za 5% na 1.293 milijard EUR. ECB ima 8-odstotni dele? skupne vrednosti eurobankovcev v obtoku. Ta dele? se evidentira v postavkah ?Bankovci v obtoku? in ?Terjatve znotraj Eurosistema?.
[6]Glej sporo?ilo za javnost z dne 12. septembra 2019 o sklepih Sveta ECB.
[7]Amortizacija izhaja iz ra?unovodskega na?ela, po katerem je treba vrednostne papirje v ?asu do datuma zapadlosti prevrednotiti navzgor ali navzdol, odvisno od tega, ali so bili kupljeni po ceni, ki je bila pod ali nad nominalno vrednostjo. Imetja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev so bila v povpre?ju kupljena s premijo, zato se knjigovodska vrednost teh imetij – ?e vsi drugi dejavniki ostanejo nespremenjeni – s?asoma zni?uje.
[8]Ta imetja obsegajo finan?no premo?enje v bilan?nih postavkah ?Terjatve do nerezidentov euroobmo?ja v tuji valuti – Stanja pri bankah in nalo?be v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva? in ?Terjatve do rezidentov euroobmo?ja v tuji valuti?.
[9]Izdatki, ki jih ima ECB v zvezi z nadzorni?kimi nalogami, se povrnejo prek letnih nadomestil, ki se zara?unajo nadzorovanim subjektom.
[10]Postavka v bilanci stanja ?Ra?uni prevrednotenja? vklju?uje tudi ponovno merjenje pozaposlitvenih zaslu?kov.
[11]Prihodek ECB iz naslova eurobankovcev v obtoku obsega obrestne prihodke, ki jih ECB ustvarja zaradi obrestovanja njenih terjatev znotraj Eurosistema do nacionalnih centralnih bank v zvezi z njenim 8-odstotnim dele?em skupnih eurobankovcev v obtoku.
[12]Nadomestila za nadzor so vklju?ena v ?Druge prihodke in odhodke? (glej graf 11).
[13]Pri?akovani primanjkljaj je opredeljen kot povpre?na izguba, tehtana z verjetnostjo, ki se pojavi v najslab?em scenariju (1-p)%, pri ?emer p ozna?uje stopnjo zaupanja.
[14]Nadaljnje podrobnosti o pristopu k modeliranju tveganj so v publikaciji z naslovom ?The financial risk management of the Eurosystem’s monetary policy operations?, ECB, julij 2015.
[15]Operativno tveganje je opredeljeno kot tveganje negativnih posledic za finan?no stanje, poslovanje in ugled zaradi ljudi, neustreznega ali neuspe?nega notranjega upravljanja in poslovnih procesov, odpovedi sistemov, na katerih temeljijo procesi, ali zunanjih dogodkov (npr. naravnih nesre? ali napadov od zunaj).
[16]Dodatne informacije o strukturi upravljanja in vodenja ECB so na spletnem mestu ECB.
[17]Ra?unovodske usmeritve ECB so podrobno opredeljene v Sklepu ECB (EU) 2016/2247 z dne 3. novembra 2016 o letnih ra?unovodskih izkazih Evropske centralne banke (ECB/2016/35) (UL L 347, 20. 12. 2016, str. 1), z vsemi spremembami. Za zagotavljanje poenotenega ra?unovodstva in finan?nega poro?anja o poslovanju Eurosistema temelji sklep na Smernici ECB (EU) 2016/2249 z dne 3. novembra 2016 o pravnem okviru za ra?unovodstvo in finan?no poro?anje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34) (UL L 347, 20. 12. 2016, str. 37), z vsemi spremembami. Te usmeritve, ki se redno pregledujejo in posodabljajo, so skladne z dolo?bami ?lena 26.4 Statuta ESCB, ki zahtevajo poenoten pristop k pravilom, ki urejajo ra?unovodstvo in finan?no poro?anje o poslovanju Eurosistema.
[18]Pri administrativnih ?asovnih razmejitvah in rezervacijah se uporablja spodnji prag v vi?ini 100.000 EUR.
[19]Na dan 31. decembra 2019 so v sistemu TARGET2 sodelovale naslednje centralne banke zunaj euroobmo?ja: Българска народна банка (Bolgarska narodna banka), Danmarks Nationalbank, Hrvatska narodna banka, Narodowy Bank Polski in Banca Na?ional? a Romaniei.
[20]Zaposleni lahko finan?na sredstva, zbrana s prostovoljnimi prispevki, ob upokojitvi porabijo za nakup dodatne pokojnine. Ta pokojnina se nato od tega trenutka dalje vklju?i v obvezo za dolo?ene zaslu?ke.
[22]?Klju? za razdelitev bankovcev? pomeni odstotke, ki jih dobimo, ?e upo?tevamo dele? ECB v skupni izdaji eurobankovcev in uporabimo klju? za vpis kapitala pri dolo?itvi dele?a nacionalnih centralnih bank v skupni izdaji.
[25]To je enako 504,8 tone.
[26]Ta imetja obsegajo sredstva, zmanj?ana za obveznosti v isti tuji valuti, ki se prevrednotijo v primeru spremembe deviznega te?aja. Vklju?ena so pod postavke ?Terjatve do nerezidentov euroobmo?ja v tuji valuti?, ?Terjatve do rezidentov euroobmo?ja v tuji valuti?, ?Aktivne ?asovne razmejitve?, ?Razlike zaradi prevrednotenja zabilan?nih instrumentov? (na strani obveznosti) in ?Pasivne ?asovne razmejitve? ter upo?tevajo terminske transakcije v tuji valuti in valutne zamenjave v zabilan?nih postavkah. Dobi?ek iz cenovnih sprememb finan?nih instrumentov v tuji valuti, ki so posledica prevrednotenja, ni vklju?en.
[27]ECB ne kupuje vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetni?kega sektorja.
[28]Program nakupa vrednostnih papirjev obsega tretji program nakupa kritih obveznic, program nakupa listinjenih vrednostnih papirjev, programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in program nakupa vrednostnih papirjev podjetni?kega sektorja. Dodatne informacije o programu nakupa vrednostnih papirjev so na spletnem mestu ECB.
[29]Tr?ne vrednosti so okvirne in izpeljane iz tr?nih kotacij. Kadar te niso na voljo, so tr?ne cene ocenjene z uporabo internih modelov Eurosistema.
[30]Obrestna mera, ki jo Eurosistem uporablja v avkcijah za operacije glavnega refinanciranja, od 16. marca 2016 naprej zna?a 0,00%.
[31]Transakcije posojanja vrednostnih papirjev, zaradi katerih ob koncu leta ne nastane neinvestirano gotovinsko zavarovanje, se evidentirajo na zabilan?nih ra?unih (glej pojasnilo ?t. 16 ?Programi posojanja vrednostnih papirjev?).
[32]EURO1 in RT1 sta pla?ilna sistema, ki ju upravlja podjetje ABE CLEARING S.A.S à capital variable (EBA Clearing).
[33]Stro?ki sprotnega slu?bovanja se ocenijo z uporabo diskontne stopnje iz predhodnega leta.
[34]Te ute?i se prilagodijo tudi vsaki?, ko se spremeni sestava centralnih bank, ki prispevajo h kapitalu ECB. To so centralne banke dr?av ?lanic EU.
[36]ECB v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetni?kega sektorja ne kupuje vrednostnih papirjev in zato iz tega naslova nima imetij, ki bi jih lahko dala na voljo za posojanje.
[37]?e gotovinsko zavarovanje ob koncu leta ostane neinvestirano, se te transakcije zabele?ijo na ra?unih bilance stanja (glej pojasnilo ?t. 8 ?Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmo?ja v eurih? in pojasnilo ?t. 10 ?Obveznosti do nerezidentov euroobmo?ja v eurih?).
[39]Od obdobja zara?unavanja nadomestil 2020 se bodo nadomestila ECB za nadzor izra?unavala po koncu obdobja zara?unavanja nadomestil v skladu z Uredbo ECB (EU) 2019/2155 z dne 5. decembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) ?t. 1163/2014 o nadomestilih za nadzor (ECB/2019/37) (UL L 327, 17. 12. 2019, str. 70).
[40]Ekvivalent polnega delovnega ?asa je enota, enakovredna enemu zaposlenemu, ki eno leto dela s polnim delovnim ?asom. Zaposleni po pogodbi za nedolo?en ?as, zaposleni po pogodbi za dolo?en ?as in zaposleni po kratkoro?ni pogodbi ter udele?enci programa ECB za diplomante so vklju?eni sorazmerno s ?tevilom opravljenih delovnih ur. Vklju?eni so tudi zaposleni na porodni?kem ali dalj?em dopustu, medtem ko zaposleni na nepla?anem dopustu niso vklju?eni.
[41]Zneski so evidentirani kot bruto zneski, tj. pred odtegnitvijo davka v korist EU.
[42]Glede neto zneska, ki bremeni izkaz poslovnega izida v zvezi s pokojninskim sistemom za sedanje ?lane Izvr?nega odbora in sedanje ?lane Nadzornega odbora, ki so zaposleni v ECB, glej pojasnilo ?t. 12.3 ?Razno?.
[43]Nacionalne centralne banke zunaj euroobmo?ja niso upravi?ene do udele?be v razdeljivem dobi?ku ECB niti niso dol?ne pokrivati morebitnih izgub ECB.
[44]V skladu s ?lenom 32.5 Statuta ESCB se vsota denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank porazdeli nacionalnim centralnim bankam sorazmerno z njihovimi vpla?animi dele?i v kapitalu ECB.
北京pk赛车10官网 宁夏十一选五走势图 澳洲幸运5技巧打法0369 澳洲选五历史开奖记录 三分彩 黑马股票推荐11月 北单比分直播澳客网 幸运飞艇开奖查询 000032股票行情 丧尸来袭 云南11选5分布走 网上配资 七乐彩 山东十一选五前三直 禾百在线 顺发配资 黑龙江22选5